Razlaga Bojana Šrota, da je kot predsednik SLS odstopil zaradi ‘oddaljenosti od političnega centra’ je prav ljubka, čeprav najverjetneje nehotena ne-dvo-umnost. Zemljepisno je bilo Celje od Ljubljane (in nasprotno) včeraj oddaljeno natanko toliko kot jeseni leta 2007, ko je Šrot postal predsednik stranke. Takrat ga tovrstna oddaljenost ni motila, zdaj pa? Seveda, leto dni pred volitvami je Šrot verjetno računal na poslansko mesto, s katerim bi se ‘preselil’ v geografski politični center. Še zlasti, če bi ljudska stranka, tradicionalno koalicijsko vsestransko uporabna, ostala v vladi. Pa se nič od tega ni zgodilo, povrh pa Šrotu po polomu na volitvah stranka ni sledila. Prej nasprotno: Šrot je sledil stranki daleč stran od – političnega centra. Tja, kjer so večino časa samevali nacionalisti.
Kdor se ta hip spomni enega samega dobrega, ‘ekskluzivnega’ razloga, zakaj bi volil SLS, mora stranko imeti rad skoraj toliko kot njen prihodnji predsednik. Hrvaška? Eh, nacionalisti so glede tega veliko bolj temeljiti! Izbrisani? Kje pa je ljudski grims, ki bi stranki sproduciral interpelacijo notranje ministrice? Regionalizacija Slovenije? Kaj je že to? Konservativne vrednote? Socialno partnerstvo? Mostograditeljstvo? Skrb za kmetstvo? Okolje? Nacionalni interes?
Z zgodnjo inačico slednjega, takrat imenovanega boj proti udbomafiji, je stranka z današnjim direktorjem civilnodružnega kartografskega zavoda Marjanom Podobnikom na čelu leta 1996 dosegla bleščeč volilni uspeh. In je tega konja jahala, dokler ni postal zgarano kljuse, natančneje, dokler ni sama postala nepogrešljivi sestavni del ‘tranzicijske zgodbe’ o lastniški koncentraciji. V katero se je začela zapletati nekako takrat, ko so prvopodpisani ljudski Franc Kangler in skoraj dve tretjini poslancev iz bolj ali manj vseh strank decembra leta 2001 nad nepreglednim in podmiznim prevzemanjem Uniona razpeli politični dežnik.
Naslednjih šest let pod tremi različnimi vladami se je SLS v to lastno zgodbo zapletla do vratu. Zaradi Bojana in Boška Šrota velja ljudska stranka najkasneje od izsiljenega glasovanja o zaupnici vladi za ‘tajkunsko’. Več kot vsi drugi skupaj je za to naredil njen zadnji koalicijski partner Janez Janša med lanskim predvolilnim zasedanjem celotnega političnega prostora desno od – centra. Povrh so v menedžerskem prevzemanju laškega finančno-trgovsko-pijačarskega konglomerata očitno sodelovala tudi nekatera občinska podjetja in podjetja prijateljev celjskega župana Šrota in današnjega mariborskega župana Kanglerja.
A nemara, Slovenija je nenavadna dežela ljudi prijaznega videza, bi tudi to še šlo, če … Če ne bi bilo gospodarske krize. Morda Bojan, ki se je še pred manj kot letom dni čudil, zakaj v Rusiji oligarhov nihče ne kriminalizira, v Sloveniji pa njega kar naprej sprašujejo o bratu Bošku, tega ob odstopu ni imel neposredno v mislih in morda mu tega tudi nihče iz stranke ni ‘dobrohotno položil na srce’, a Šrot na čelu SLS bi strankine javnomnenjske ratinge v trenutku Istrabenzovim podobnih težav Šrota na čelu Pivovarne Laško lahko mimogrede spravil desno od ničle pred decimalno vejico.
SLS je v svoji zgodovini pokurila že veliko predsednikov, od strank s primerljivo dolgim stažem največ. Z vsako menjavo na vrhu je izgubila tudi del identitete, vse manj je bilo jasno, katere volivce pravzaprav hoče nagovarjati: mlade, stare, urbane, ruralne, provincialne, podeželske, ‘malega človeka’, srednji sloj, uspešne, poražene, srednje ali visoko izobražene … S Šrotovo izvolitvijo je ta ‘kriza identitete’ postala kronična, z njegovim odstopom akutna. Stranka ne potrebuje novega predsednika, da bi jo zgolj vodil, ampak zato, da ji da vsebino. Ali pa vsaj formo. Če je Radovan Žerjav res prvi kandidat za Šrotovega naslednika, potem je verjetno, da se z vsebino SLS niti ne bo več trudila.
Me pa zanima Vojko,
ko imaš toliko za povedati čez Nacionalni interes.
Kakšna bi bila danes usoda pivovarne Union, če bi takrat Interbrewu uspelo kupiti Union? Kakšna je danes usoda številnih pivovarn, ki jih je Interbrew kupil po Balkanu in drugod?
Ali bi se dandanes v Sloveniji točilo več mleka in medu.
Namreč brez odgovora na gornje vprašanje, je tvoje, najbrž posmehljivo omenjanje “razpetega dežnika SLS”, zgolj posmeh brez vsebine.