Podjetja kljub političnim deklaracijam proti protekcionizmu bolj ali manj prikrito selijo proizvodnjo v matične države. Francozi oziroma Renault pri tem sploh niso osamljeni. Švedski proizvajalec papirja Stora Enso je recimo pravkar objavil, da bo preselil čim več proizvodnje papirja in stavbnega lesa “zaradi ugodnega tečaja švedske krone in cenejše hlodovine” s Finske na Švedsko, poroča Helsingin Sanomat.
Da protekcionizem vse bolj ovira usklajen globalni odziv na največjo krizo po drugi svetovni vojni, svari tudi New York Times. Bolj kot se bo poglabljala recesija, več ovir za trgovanje napovedujejo izvedneci. Pri tem med industrijskimi državami, državami v razvoju ali Evropsko unijo ne bo razlik. Veliko držav je že povišalo uvozne dajatve ali so podjetjem zagotovile subvencije, ki rušijo konkurenco na trgu. Po podatkih Svetovne banke je od novembra lani, ko je bil prvi vrh G20 – skupine 2o najbolj razvitih držav in hitroradstočih gospodarstev -, 17 članic te skupine sprejelo že 47 ukrepov za omejevanje trgovine.
Rusija je uvedla uvozne dajatve za rabljene avtomobile, Kitajska je poostrila standarde za uvoz hrane, Indija je prepovedala uvoz kitajskih igrač. Argentina je poostrila pogoje za pridobitev dovoljenj za uvoz avtomobilskih delov, tekstila in usnjenih izdelkov. Veliko držav, vključno z Avstralijo in ZDA, subvencionira proizvodnjo avtomobilov in zagotavlja državno pomoč prodajalcem avtomobilov. Protekcionizem najprej prizadene zlasti majhna in odprta gospodarstva, kot je slovensko, saj izvoza ne morejo nadomestiti s povečanim povpraševanjem doma.
