Tretjino prostora v zaključkih tokratnega zasedanja evropskega sveta v Bruslju zavzemajo sklepi, ki se nanašajo na finančno, gospodarsko in prihajajočo socialno krizo. Spodbudno je, da so voditelji po dobrih treh mesecih vendarle ugotovili, da se ne gre več prerekati o 5 milijardah evrov za energetske projekte in širokopasovni internet na podeželju. Spodbudno je tudi, da za zdaj ne bo novih svežnjev, prek katerih bi države članice zagotavljale nove milijone in milijarde evrov za ukrepe, za katere ne vedo, ali bodo prijeli, ker prihodnjim generacijam preprosto ne gre zapustiti prevelikih dolgov. Za sedanje svežnje so države članice porabile 400 milijard evrov, kar je dobre 3 odstotke bruto domačega proizvoda EU.
Prav nič spodbudno pa ni, da nihče še vedno ne ve, ali bodo ukrepi učinkovali, kako daleč je še do dna krize, kakšen bo izhod iz nje, koliko ljudi bo ostalo brez zaposlitve. Slednje bo morebiti mogoče bolj natančno povedati v začetku maja, ko bo v Pragi izredni vrh o zaposlovanju. Prelomnih odločitev tudi takrat ni pričakovati. Voditelji bodo s socialnimi partnerji lahko bolj ali manj razpravljali, kaj bi kazalo narediti, kaj kdo lahko naredi, saj je socialna politika in politika zaposlovanja v prostojnosti držav članic. Da po finančni in gospodarski krizi kot posledica naraščanja brezposelnosti prihaja socialna kriza je na vrhu najbolj glasno opozarjal predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker.
Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je zadovoljen, da Slovenija iz programa 5 milijard evrov dobi 40 milijonov evrov za plinovod in 10 ali 11 milijonov evrov za širokopasovni internet, pa tudi, da vlada ni preveč hitela in zaletavo sprejemala protikriznih ukrepov, zato zdaj Slovenija ni neobvladljivo zadolžena.
Kako majhno težo ima dejansko sklep, da je v EU treba preprečevati vse oblike protekcionizma, se je pokazalo, še preden je bil formalno sprejet. Tudi v Bruselj je prišla novica, da bo Renault prejšnji model avtomobila clio začel izdelovati tudi v Franciji. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy namreč že ves čas, odkar je na oblasti skuša z različnimi zvijačami obiti evropski pravni red s področja konkurence in notranjega trga in za francoska podjetja zagotoviti protekcionistično zaščito.
Da se je treba ves čas boriti proti prikritemu in neprikritemu protekcionizmu je sicer med voditelji po koncu zasedanja posebej izpostavil predsednik britanske vlade Gordon Brown. Je pa bolj s stisnjenimi zobmi podprl sklepe, ki se nanašajo na boljši nadzor finančnih trgov. Voditelji so se namreč dogovorili, da bodo predstavniki EU na bližnjem vrhu G20 – vrhu najbolj razvitih držav in hitrorastočih držav – zastopali enotno stališče, da nobena finančna institucija, nobeden finančni trg in nobeden finančni produkt ne sme ostati zunaj nadzora. Enako težko ali še težje se je Brown strinjal s predlogom, da je treba izsušiti davčne oaze, ki omogočajo davčne utaje.
Nasploh so voditelji tokrat pazili, da s tokratnega vrha ni bilo novic o medsebojnih ravsanjih. Dogovorjeno je bilo, da je treba ljudem poslati pozitivno sporočilo. Popraviti je bilo treba vtis, da se evropski državniki neprestano sestajajo, pred kamerami se smehljajo, za zaprtimi vrati pa prepirajo za prazen nič.
Kar je Browna skelelo, je razveseljevalo nemško kanclerko Angelo Merkel. Potem, ko je bila še v začetku leta v Bruslju Madame no – gospa, ki vedno reče ne -, v Parizu pa Nemčija zaradi nje “vagon, ki pri reševanju krize zavira lokomotivo”, je bil tokrat potrjen celoten njen seznam predlogov vključno z omejevanjem zadolževanja. Avstrijski kancler Werner Faymann je zadovoljen predvsem s povečanjem vsote za pomoč vzhodnoevropskim članicam EU v krizi s 25 na 50 milijard evrov. Predsednik češke vlade Mirek Topolanek je kot predsedujoči izpostavil še povečanje zneska Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za krizno pomoč z 250 na 500 milijard dolarjev, od tega bo EU zagotovila 75 milijard dolarjev in Slovenija v okviru EU 270 milijonov dolarjev.
