Simona Toplak o srečni družini, bankah in finančnih holdingih

Če bi banke ne bile del težave, se mi danes ne bi pogovarjali o vedno večjem tveganju zaradi finančnih holdingov oziroma omrežij, ki obvladujejo gospodarstvo. Že nekaj časa se ne bi pogovarjali niti o tajkunih. Banke bi, če drži teza, da so de facto že lastnice finančnih holdingov, tudi zares vstopile v lastništvo in odpravile tiste, ki holdingom, podjetjem in bankam samim delajo škodo. Tipičen primer je Mip , pa tudi Istrabenz in finančni holdingi okoli njega.
Seveda reševati trenutne razmere ni preprosto. Še posebej, ker smo dovolili, da so banka, lastniki holdinga in direktorji ena velika srečna družina. Dovolili smo prevzeme prek parkirišč, usklajeno delovanje, omreženje gospodarstva. Dovolili smo nacionalni interes. Nismo zamenjali nadzornih svetov državnih bank, nismo odstavili njihovih uprav, ki so pomembno sodelovale pri mreženju, kar je privedlo v zdajšnje težave. Dopustili smo celo, da so “stari fantje” osvojili še višje bančne vrhove. Vse to so zamujeni trenutki. V dobro tistih, ki so delali po drugačnih poslovnih praksah, upam, da bo cena zanje čim nižja.

Simona Toplak v Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Simona Toplak o srečni družini, bankah in finančnih holdingih”
  1. Haro je rekel/rekla:

    kul napisano.. zdaj bo treba pa na bančnike pritisnit, da opravijo svoje delo.. nekoga bo treba tudi zapreti.. tisti, ki so zdaj gor, naj zrihtajo stvari, da lahko gospodarstvo zaživi..

    dejmo veselinko..bodi car.. :)

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 20. april 2009 

Na podlagi njihovih dosedanjih ravnanj ne pričakujem, da se bo kdo od predstavnikov sindikata v podjetjih, kdo od članov sveta delavcev, predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu oziroma upravi oglasil zaradi izjav predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota v petkovih Odmevih na nacionalni RTV. Ne pričakujem, da bo kdo od omenjenih povedal, naj Šrot ne govori, da podjetja, ki so prek Infonda Holdinga v posredni njegovi lasti niti približno ne poslujejo odlično. Ne pričakujem, da bi se kdo oglasil in razkril, [...]

vojko, sreda, 10. februar 2010 

Analiza gibanja slovenskih obrestnih mer za nova posojila podjetjem v letu 2009 razkriva, da so naše banke glede na povprečje evrskega območja obdržale oderuško visoke obrestne mere za nova posojila podjetjem.
Ker so obresti za posojila podjetjem glavni vir bančnih prihodkov, se odpira vprašanje, zakaj naše banke v nasprotju z evrskim območjem v minulem letu niso znižale obrestnih mer za nova posojila podjetjem?
/…/
Lanska eksplozivna rast bančnih stroškov oslabitev in rezervacij je povezana predvsem s hitro rastjo bančnih izgub zaradi naraščanja slabih [...]

vojko, ponedeljek, 23. marec 2009 

Tudi banke, kot na primer velika Nova Ljubljanska banka, se bodo morale organizirati in znotraj svojih oddelkov ustanoviti center za sanacijo podjetij oz. za neposredno upravljanje kriznega menedžmenta. Druga težava je sodelovanje z drugimi bankami upnicami. Če ima banka velikega komitenta, kot je na primer Istrabenz, mora reševati v dogovoru z drugimi bankami upnicami. V primeru Istrabenza banke nastopajo v konzorciju, zato verjetno tudi ne pride do dogovora med njimi. Istrabenz je tudi dober primer nečesa, o čemer v Sloveniji [...]

darja, sobota, 18. april 2009 

Prav neverjetno je, kako slovenske varuhe nacionalnega interesa malo zanimajo podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov in jim ti za odplačilo posojil dobesedno že lupijo kožo. Kaj pomaga ohraniti Mercator v slovenskih rokah, ko pa DrogaKolinska, Fructal, Radenska, Pivovarna Laško, Pivovarna Union že več let ne morejo razvijati svojih blagovnih znamk, vlagati v izboljšave tehnologije in postopkov proizvodnje, v razvoj novih živil in pijač, ker morajo vsak evro dati za vračilo posojil, ki so jih njihovi lastniki najeli za [...]

vojko, ponedeljek, 22. februar 2010 

Zakaj neki bi gradbinci zniževali cene stanovanj, če jih banke še naprej veselo refinancirajo, in zakaj bi banke pritiskale na gradbince, če lahko dobijo državno pomoč tudi prek dokapitalizacij? Država ne bo nikoli dopustila, da kakšna banka propade. V tem smislu imajo posvečen položaj. Problem izvira iz države. Trg se ne očisti, ker bankam ni treba pritisniti na podjetja.
/…/
Zakaj naj bi NLB pustila Vegrad propasti? Dobila bi nepremičnine – a kaj naj z njimi počne? Vegrad bi bil prisiljen znižati [...]