Razen tega, da ameriški predsednik Barack Obama v Afganistan pošilja dodatne ameriške vojake, razmišlja tudi o razširitvi samih afganistanskih sil, poroča New York Times. Tako naj bi se povečale s sedanjih 90.000 vojakov in 80.000 policistov na skupaj 400.000 pripadnikov. Afganistan vedno bolj postaja osrednja fronta v boju proti terorizmu, medtem pa vodja Al Kaide, za katerim se je očitno izgubila vsaka sled, domnevno pa se skriva nekje ob pakistansko-afganistanski meji, k boju poziva borce v Somaliji.
V sporočilu z naslovom ‘Borite se naprej, junaki Somalije’, je Osama bin Laden napadel novega predsednika Somalije, zmernega islamista Šarifa Šejka Ahmeda, ki je bil pred tem vodja Islamskih sodišč. Prejšnji predsednik je decembra odstopil zaradi neuspešnega boja z uporniki, novega predsednika, ki je zaprisegel 31. januarja, pa je bin Laden obtožil, da ga je k odločitvi navedel ameriški veleposlanik v Keniji. Prav tako mu je očital izgubo vere:
How can intelligent people believe that yesterday’s enemies on the basis of religion can become today’s friends? This can only happen if one of the two parties abandons his religion.
Upornike je pozval k nadaljevanju boja, vse skupaj označil za križarsko vojno proti islamu, njegov klic pa je namenjen predvsem radikalni skupini Al Šabab, ki je nastala kot gverilska skupina v boju s tujimi silami v državi in ki jo v ZDA uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. Novi mirovni sporazum, ki je za posledico tudi imel umik Etiopijcev, je sicer poskrbel tudi za sodelovanje nekaterih bolj zmernih islamistov, vendar so že pred izvolitvijo novega predsednika v parlamentu na jugu države, ki ga nadzoruje Al Šabab, dali vedeti, da se bodo proti njemu borili.
V Somaliji se je državljanska vojna začela že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, z resolucijo ZN iz decembra 1992 pa so v državo kmalu prišli tuji mirovniki. Operacija je trajala dve leti in se je končala neuspešno, tuje sile pa so se morale spopadati z raznimi lokalnimi gospodarji vojne. Po umiku tujih sil se je nestabilnost nadaljevala in prihajalo je do teženj po neodvisnosti posameznih pokrajin. Določeno stabilnost so prinesla šele Islamska sodišča, ki so skoraj uničila s strani ZN priznane vlado, dokler jih pri tem leta 2006 ni ustavilo etiopsko posredovanje. Etiopski predsednik vlade Menes Zenawi je tedaj posredovanje obrazložil kot odgovor na nevarnost suverenosti Etiopije. Prvič po umiku je prišlo tudi do ameriškega posredovanja, tokrat v obliki letalskih napadov. V Washingtonu so posredovanje Etiopije podprli v okviru svoje vojne proti terorizmu. Okoli 16.000 ljudi je umrlo v času etiopskega posredovanja, čez milijon pa jih je v tem obdobju zapustilo domove. Samo v letu 2008 je v Kenijo pribežalo 80.000 beguncev, januarja letos pa še 14.000.
V začetku tega leta so se Etiopijci popolnoma umaknili, za prihodnost države pa bodo tako bolj kot prej morali poskrbeti v Somaliji sami. Država, ki je svetovno znana po nestabilnosti in nenehni vojni, pa tudi po piratstvu, bi vsekakor potrebovala nekaj miru. Novi predsednik, ki ga je parlament povečan za 200 predstavnikov islamske opozicije izglasoval v Džibutiju in ne doma, ima kot bivši vodja Islamskih sodišč vsaj nekaj možnosti, da mu to uspe:
The conflict in Somalia will be resolved. We are urging our brothers in armed conflict to join us in peace-building. We will govern the Somali people with honesty and justice, and give them back their rights.
