Vlado Miheljak o Ruplovem večnem boju za Slovenijo

Se spomnite, kako je /Dimitrij Rupel/ reagiral spomladi 2003, ko je takratni direktor vladnega Urada za preprečevanje korupcije Penko zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja v zvezi z ustanavljanjem diplomatske akademije podal ovadbo zoper ministra za zunanje zadeve? »Gospod Penko je naredil veliko neumnost. On ni pristojen za to, da bi mene prijavljal kamorkoli.« In še več. Cerarjevi je takrat žugal, naj si ne drzne procesirati njega, ki nam je ustvarjal državo, in se retorično vprašal: »Kdo se hoče za vsako ceno znebiti zunanjega ministra, edinega člana vlade, ki je bil nekoč član Demosa, pobudnik demokratične in samostojne Slovenije?« Vse skupaj pa je zabelil z grožnjo, da se bo »zoper tiste, ki želijo slabo Sloveniji, boril do konca«. Kajti napad na Rupla je napad na Slovenijo. Že od vedno. Ko je nazadnje (pred volitvami 2004) zamenjal politične barve (prebegnil iz LDS »nazaj« k SDS) in parlamentarna večina na predlog takratne opozicije Rupla ni potrdila za podpredsednika državnega zbora (ki sicer pripada opoziciji), je to interpretiral kot politično sabotažo; ne zgolj kot napad nanj, ampak atentat na demokracijo: »To glasovanje je na neki način nezaupnica demokraciji in redu v tej državi, in to obžalujem, seveda.« Zadnja zahteva ministrici Kresalovi, naj ustavi policijske preiskovalne postopke, tako ni več eksces, ampak rutina in pravilo. Tako pač Rupel razume demokracijo. Tako razume pravno državo. In tako razume sebe.

Vlado Miheljak, kolumnist, v Dnevniku

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Vlado Miheljak o Ruplovem večnem boju za Slovenijo”
  1. ali je rekel/rekla:

    Vlado, pomiri se, Rupel res ni kdor koli, to da se ga preganja zaradi prevažanja metle je res banalno, raje mu povejte v obraz, da mu ne zaupate, da je demokratsko nedorasel ldsu ali kaj, ne pa se skrivati za floskulami kot so, da ga je treba policijsko preganjati, ker je zlorabil službeno vozilo, koliko denarja zapravi in ne vem kaj še.
    Očitno človek ne ve, kaj bi počel sam sabo, če ni več v državni službi, hudo mu bo dolgčas, in prav gotovo ga ne bodo aretirali pred ameriško ambasado.

  2. katja je rekel/rekla:

    Rupel res ni kdorkoli in tudi preganja se ga ne zaradi metle, pač pa zaradi poskusa zaustavitve postopka policijske preiskave. In to kar s pismom, v katerem poziva ministrico, naj čimprej konča to zoprno zadrego. če je postopek sprožen, naj se stvar razišče. Če ni izkoriščal službenega položaja, bo to ugotovila preiskava. če ga je, prav tako. Zakon velja za vse enako, Rupel pa verjame v demokracijo, a hkrati izkorišča privilegije, ki so značilni za neko drugo obdobje in oblastnike, s katerimi demokrat Rupel noče imeti nič skupnega.

  3. aly je rekel/rekla:

    katja, se strinjam, moraš pa priznati, da tega ni storil po tiho in za hrbtom kakor bi tudi lahko, in zato ne bi vedeli nič, ampak je to storil javno, vsem na očeh, tako kot je tudi policijska preiskava zaradi marjetičinih nakupov očiten pesek v oči, saj je jasno, da je minister ravnal napak, naj se ga oglobi, in se mu vržejo v obraz pravi razlogi:
    korifeja, prestopi v desus, napiši knjigo, ali se odseli na elbo, ipd.
    (vendar se ga ne bodo iznebili tako zlahka…)
    lp, aly

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sobota, 20. marec 2010 

Politika, zlasti parlamentarna, ima na voljo legalne kanale za reševanje problemov. Njej ni treba reševati problemov ‘na ulici’ in k temu pozivati ljudi. Tam jih poskušajo reševati ljudje, ki nimajo dostopa so institucij, ki so poklicane za reševanje njihovih težav. Spontan prostest je sestavina demokracije. Če politika, ki ima v rokah vse možnosti, da rešuje probleme v institucijah države, poziva ljudi na ulice, potem to ni demokracija, ampak njena negacija.
/…/
Zame pa je vprašanje predvsem, kako je gospa Brezigarjeva sploh lahko [...]

vojko, ponedeljek, 22. junij 2009 

Predsednik vlade je ‘priljubljen manj kot prašičja gripa’ in če ‘bi bil pes, bi ga kazalo ubiti’. On sam je videti neomajno prepričan, da lahko in mora ostati: ‘Imam delo, ki ga moram opraviti. Ko so razmere težavne, si morate biti gotovi glede tega, kdo ste in kaj hočete doseči. Ko vas ljudje kritizirajo, jim morate prisluhniti in se iz tega učiti, a si morate biti prav tako na jasnem glede tega, zakaj se to greste. Če sem iskren, bi [...]

vojko, torek, 16. junij 2009 

JOŽEF JEROVŠEK /poslanec SDS/: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi po mnenju in vedenju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je enako mnenju večinskega dela slovenske javnosti, izhaja skoraj izključno iz skritih in tajnih dogovorov pred sestavo vlade. Ti ultra zakriti cilji so v javnosti postali bolj jasni ob nedavnem odkritju poizkusa prikrivanju lastništva podjetij, katerih lastniki imajo jasne klientelistične interese za opravljanje in usmerjanje dejavnosti povezanih s področjem elektronskih komunikacij. Gre preprosto za delitev fevdov, [...]

vojko, ponedeljek, 30. marec 2009 

V zgodnjih jutranjih urah, 29. marca 1994, je Državni zbor Republike Slovenije odstavil Janeza Janšo z mesta ministra za obrambo zaradi t. i. afere Depala vas.
15 let pozneje smo v Sloveniji še vedno priča raznim aferam, ki potekajo praviloma po enakem vzorcu, v ozadju so isti akterji, uporabljene iste metode, služijo pa politični diskreditaciji.
/…/
Poglavitni razlogi za afero so tičali v izročitvi dokumentacije o korporaciji Safti, iz katere so se napajali vrhovi »Organizacije«, sodobni zakon o obrambi, ki je omejil pristojnosti [...]

vojko, sreda, 27. januar 2010 

Da sta Erjavec in z njim Desus do konca upala na kakršno koli rešitev, kažejo manevri s podpisi zahteve po ustavni presoji, prekinitvami seje, trgovanji z opozicijo. Ker vse to ni uspelo, je razprava izzvenela v absurdno predstavo vladne nemoči. Predsednik in njegov minister sta se, z ramo ob rami v vladni klopi, obmetavala z očitki, ali, kakor pravi trmasto vljudni Borut Pahor, izmenjevala »iskrene besede«. Opozicija je doživela enega nabolj radostnih dni v mandatu. Čeprav se je očitno že [...]