Ne spadam med jasnovidce, zato tudi ne pravim, da sem bil sposoben predvideti potek krize, pravi znani poljski ekonomist, finančni minister v različnih vladah po letu 1990 in guverner poljske centralne banke (2001-2007) Leszek Balcerowicz. ‘Toda iz osnov ekonomije vem, da kapitalizem, ki je človeštvu prinesel blaginjo, občasno zaide v resne finančne krize. Iz tega pa nikakor ne sledi, da je bila ta kriza neizogibna, pač pa, da je verjetno nemogoče vzpostaviti sistem, v katerem krize ne bi bilo. In ker vsaka kriza ni nujna, je razprava o tem, zakaj smo se znašli v krizi, utemeljena.’
Balcerowicz pravi, da se ne strinja s poljudnimi razlagami, ‘da je ta kriza simptom prirojene slabosti neoliberalizma ali kapitalizma. Resne analize kažejo na hude napake, ki so jih storili v najpomembnejših svetovnih državah. Sem spadajo predvsem prenizke obrestne mere ameriške centralne banke in pritisk na finančne institucije v ZDA, naj odobravajo stanovanjske kredite ljudem z nizko kreditno sposobnostjo; slednje se je zaradi davčnih olajšav dogajalo tudi v Evropi.’
Foto AMP
V zvezi s tem Balcerowicz opozarja na okvir, ki ga trgu za delovanje določa politika neke države, na eni strani denarna politika oziroma makroekonomski ukrepi, na drugi strani pravila, ki jih določa zakonodajalec. Videti zgolj simptome in jih celo razlagati kot vzroke, je prepovršno, zaradi česar tudi enotnega ‘recepta’ za reševanje iz krize ni mogoče dati. Med pacienti je, pravi Balcerowicz, treba razlikovati, saj prav tako kot v medicini tudi v ekonomiji različnih bolezni ni mogoče zdraviti z istim zdravilom.
Zahod, predvsem ZDA, se sme zadolževati, kajti tam so obresti nizke. Če bo to kratkoročno pomagalo, je težko reči, dolgoročno pa gotovo ne bo, ker bo poskočila zadolženost države. Poljska na drugi strani spada med države, ki so že močno zadolžene in za svoje vedno višje dolgove plačujejo vedno višje obresti, zaradi česar jim grozi dolžniška past. Razmere so torej različne in sklicevati se na primer ZDA v slogu Delajmo kot oni je nesmiselno.
Liberalizacija ali regulacija in intervencija?
To mora biti oprto predvsem na eno ugotovitev oziroma diagnozo, ki je delno razvidna tudi iz javno dostopnih poročil strokovne skupine, v delu katere sem sodeloval in se je pod streho evropske komisije pod predsedstvom Jacquesa de Larosiera ukvarjala z vprašanji finančnega nadzora. V poročilu ugotavljamo, da so prenizke vodilne obrestne mere v precejšnji meri prispevale h krizi. Monetarna politika mora v prihodnje, tudi v primeru, da bo inflacija nizka, spremljati ceno aktive, predvsem nepremičnin, da ne bi s prenizkimi obrestmi napihovala nepremičninskih balonov
Poleg tega v poročilu ugotavljamo, da so h krizi prispevali nekateri predpisi o nadzoru trga, pri čemer pa ne gre za njihovo količino ali tezo, da zaradi krize potrebujemo več predpisov. Tudi slabi predpisi lahko povzročijo krizo. Tretjič pa za bankam podobne ustanove terjamo določeno dodatno regulacijo ali dodatne kapitalske obveze, kakršne veljajo tudi za banke.
Valuta – evro ali …?
To je spet vprašanje izračunov in ne apriorističnih ali ideoloških gesel. Dve poročili, ki ju poznam, eno iz Poljske, eno IMF, ponujata enako ugotovitev – da se novim članicam EU prehod na evro splača. Seveda ob podmeni, da izpolnjujejo maastrichstka merila in ob določenih dodatnih prilagoditvah, kar pa oboje ne bi smelo zahtevati celih desetletij. Mislim, da je sedanja kriza privlačnost evra povečala, je pa hkrati pot v evrsko območje zapletla. Da so nekatere države evra zdaj v hudih težavah, ne pove veliko, kajti na drugi strani je v morda največjih težavah trenutno Velika Britanija, ki evra nima. In nasprotno – evro ni nekaj, kar bi zagotavljalo imunost na krizo. Na splošno so takšne teze tuje in absurdne v sleherni osnovi raziskovalni logiki. Države evrskega območja kot tudi tiste zunaj njega so izpostavljene tudi različnim drugim dejavnikom in razlik med njimi ni mogoče pojasniti zgolj z enim samim. Evro zagotavlja nekaj več rasti in sploh koristi, ne more pa nadomestiti reform ali pametne politike.
Zelo tehtni predlogi!
a sem sam te tehtne predloge spregledal?
vidim samo še enega v vrsti poskusov dopovedati, da je vera člvoeka eno (pa če je še tako goreča), človek s svojimi individulanimi in kolektivističnimi značilnostmi pa nekaj povsem drugega in predvsem realnega. pa tale ata iz Poljske se je očitno našega mencingerjanstva (skomig z rameni) nalezel.
Zdravo;
Če malo z distance spremljaš tole gospodarsko in finančno krizo in upoštevaš še zgodovinske vidike( kriza na vsake toliko let, ponavadi v povezavi z vojnami, menjanje finančnih sistemov, nadzora likvidnosti), zgleda skoraj tako, kot bi nekdo namenoma sprožal krize, zradi akumulacije kapitala, ekonomske moči in predvsem nadzora.
Zanima me, če je to možno, in če je, kdo stoji zatem???
Hvala za odgovor