Prišla bo, ne glede na to, kako bodo ukrepale vlade. V ZDA je od začetka recesije decembra 2007 službo že izgubilo 4,4 milijona ljudi, od tega po 600 tisoč v zadnjih treh mesecih. Američan, ki zdaj izgubi sužbo, ima manj možnosti, da dobi novo, kot je imel njegov rojak pred 50 leti. To je še posebej zaskrbljivo, ker je večina gospodinjstev zdaj odvisnih od dveh plač. Jasno je že, da se bo nezaposlenost močno povečala tudi drugod. V Evropi se je do zdaj najbolj povečala v Španiji in na Irskem – zaradi padca gradenj. V veliko evropskih državah je stopnja brezposelnosti zdaj še nižja kot v ZDA. Ker je delavce težje odpustiti, se zmanjševanje povpraševanja pozneje odrazi na trgu dela. Glede na podatke, kako hitro se v posameznih državah Evropi zmanjšuje gospodarska aktivnost, nihče ne dvomi, da jih najhujše še čaka. Konec leta 2010 bo v večini držav bogatega sveta brez zaposlitve več kot 10 odstotkov vseh za delo sposobnih ljudi.
V skladu z zahtevami politike bodo vlade morale odločno ukrepati. Ker je kapital veliko let pobiral ogromne dobičke, ker je to nihalo treba vrniti nazaj v ravnotežje, ker so ravnokar zmetali v banke bilijone dolarjev, bodo politiki pod pritiskom in bodo morali zagotoviti velike količine denarja za ohranitev delovnih mest. Toda pomoči ni mogoče meriti le v dolarjih. Slabi ukrepi so lahko samouničujoči. Brezposelnost na togih evropskih trgih dela je bila po recesijah v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja visoka desetletja.
Programi, s katerimi vlade omogočajo, da ljudje obdržijo zaposlitev, bodo v prihodnosti postali breme za prilagajanje v prihodnosti. Spodbude za ohranjanje starih delovnih mest bo treba ukiniti in ta denar nameniti za usposabljanje ljudi za zaposlitev na novih delovnih mestih.
Problem je tudi, da kriza po vsej verjetnosti ne bo kratka, sedanji ukrepi vlad pa so ustrezni le, dokler so kratkoročni. Poleg tega so številna delovna mesta, od španskega zidarja do posrednika na borzi v New Yorku, izginila za vedno. Ljudje si bodo morali najti nove poklice in nove zaposlitve, piše britanski Economist, ki je v zadnji številki pripravil temo o problemu krize z delovnimi mesti.
V prihodnjih dveh letih vlade po njegovi oceni čaka težak obrat, za katerega bodo potrebovale prožen trg dela. To pomeni ukinitev subvencij za ohranjanje delovnih mest, odstranitev zaščit za odpuščanje zaščitenih delavcev in omogočanje podjetjem prestrukturiranje tako, da bodo lažje odpuščali zaposlene. Dejstvo je, da hitreje, kot je mogoče ukiniti delovno mesto, hitreje ga je mogoče ustvariti, piše Economist.
Slovenski minister za delo Ivan Svetlik je pred kratkim ocenil, da je v Sloveniji problem zaradi brezposelnosti enako resen kot drugod. Možnosti, da bo ostalo brez službe več kot 100 tisoč ljudi, po njegovih besedah ni mogoče izključiti. Konec februarja je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 77.182 ljudi. Že takrat, ko krize še ni bilo, so mladi z univerzitetno izobrazbo večinoma zelo težko našli zaposlitev.
Toda ne glede na to, kako uspešne bodo vlade pri izvajanju svojih politik, se bo brezposelnost za nekaj časa močno povečala. V najboljšem primeru bo nekaj let poslabšala življenje milijonom ljudi. Naloga politkov je zagotoviti, da revščina ne bo trajala desetletja, prav nič spodbudno zaključuje Economist.
...
