Evropska unija zapravlja milijarde evrov za nove raziskovalne projekte, ki so jih drugi evropski raziskovalci že izvedli. Izboljšanje komuniciranja med raziskovalnimi inštituti in boljša uporaba obstoječih patentov bi lahko pripomogla k velikim prihrankom, je v pogovoru za spletni portal Euractiv povedal Roland Strauss, izvršni direktor foruma Knowledge4Innovation, ki je namenjen izmenjavi dobrih praks na področju znanja in inovacij.
There are two opportunities: one is to use existing information that can come from patent offices, from sleeping pattens and, on the other side, better communication among research actors themselves. One can see a duplication of efforts in many instances throughout the 27 member states. Billions of euro could be saved if knowledge that is already available was not created a second or third time. Patent offices have databases that are accessible but with regard to research results, it could make sense to have a database for research results for Europe.
Strauss pravi, da se je treba pripraviti na zahteve trga dela v popolnoma drugačnem sistemu tržne ekonomije v prihodnosti, še posebej, če se strinjamo, da je prihodnost Evrope na znanju in inovacijah temelječe gospodarstvo in družba. Za takšno gospodarstvo in družbo so znanje in inovacije glavni vir, usposobljenost oziroma izobraženost in ljudje pa so glavna surovina, ki jo potrebujemo. Potrebujemo nov koncept v izobraževanju in nov kurikulum, ki bo pripravil mlade na to spremembo na področju industrije, v gospodarstvu nasploh in družbi, pravi Roland Strauss.
S spremembami je treba začeti v osnovni šoli, če želimo spremeniti zavest in kulturo sprejemanja rizikov. V šolah bi morali imeti dneve za inovativnost, saj je zdaj ozaveščenost o pomenu inovacij neustrezna. Ker industrija ve, kaj potrebuje, tesnejše sodelovanje z izobraževalnimi institucijami lahko samo pomaga.
The image and the awareness of innovation are not good and must be raised. This is where communication plays an important role. Communication and raising awareness is necessary to really make a change in the culture of risk-taking, in the people who will drive our economy in the future.
Za inovacije po Straussovih besedah ni meja, lahko nastanejo kjer koli – v vseh sektorjih na vsaki ravni. Inovacije niso samo razvoj novih tehnologij, ampak tudi procesov in poslovnih metod.
I would distinguish between innovations that are badly needed to cope with the big challenges we are all facing, like climate change, the environment, demographic issues and water shortages – there are many issues of public interest where innovation is needed and the public side plays an important role. In other domains, like gaming or in sports, there is perhaps a need for Europe just to create the right environment.
V proračunu EU je v finančnem obdobju od leta 2007 do 2013 za sedmi okvirni program za znanost in raziskave (FP7) na voljo 50 milijard evrov, v programu za konkurenčnost in inovacije (CIP) pa 3,6 milijarde evrov. Kot na drugih področjih je v EU tudi na področju znanosti in raziskav med državami članicami in posameznimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami precej omejitev za povezovanje in sodelovanje. Ena od strategij, prek katere bi te ovire premostili, je ESFRI, namenjena je vzpostavitvi partnerstev pri skupni gradnji evropske raiskovalne infrastrukture, v projektih lahko sodelujejo znanstveno-raziskovalne ustanove pa tudi zasebna podjetja iz vseh članic EU. CIP pa omogoča sodelovanje ustanov, organizacij in podjetij iz različnih držav članic prek partnerstev v konzorcijih, ki na razpise evropske komisije prijavijo svoje projekte.
Patentni sistem, na katerega opozarja Ronald Strauss je očitno eno glavnih področij, ki potrebuje izboljšave, da bo bolj učinkovit in bo preprečeval podvojitve. Zdaj imamo evropski patent, vendar morajo izumitelji svoje iznajdbe se posebej patentirati v vsaki državi članici posebej, kar je zelo zamudno in tudi drago.
