Tom Anderson, družinski zdravnik na majhni farmi na severozahodu ameriške zvezne države Indiana, je bil najprej začuden, nato ga je postalo strah. Pred dobrim letom je najprej pri svojih pacientih opazil neobičajne izpuščaje. Začelo se je z neškodljivimi bulami – Anderson jih je imenoval “mozolji iz pekla” -, ki so se hitro razvile v rane v velikosti krožnika od skodelice za kavo. Te rane so bile ognjeno rdeče in neprijetne na dotik, v časopisu IHT piše Nicholas D. Kristof.
Pojavile so se po vsem telesu, najpogosteje pa na obrazu, pod pazduho, koleni, na zadnjici. Zdravnik je vzorce s teh ran poslal na analizo v laboratorij. Tam so ugotovili, da gre za MRSA (methicillin-resistant staphylococcus aureus) oziroma za vnetja, ki jih povzroči bakterija, odporna na antibiotike. Te bakterije imenujejo tudi “superbakterije” in “mesojede bakterije”. Najbolj znano vrsto so našli v bolnišnicah, kjer se redno pojavljajo od leta 1990, redkeje so različne vrste našli tudi pri športnikih na visokih in srednjih šolah. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni so v letu 2005 sporočili, da na leto zaradi MRSA umre 18 tisoč Američanov, kar je več kot zaradi Aidsa.
Tom Anderson najprej ni mogel najti razloga, zakaj vse več ljudi v majhnem kraju v Indiani zboli za MRSA, dokler ni postal pozoren na prašičje farme v bližini kraja. Bi lahko prašiči bili okuženi z bakterijo in jo prenašali? Kmalu je Anderson nenadoma umrl zaradi odpovedi srca, star je bil 54 let. Vsaj tri krat se je okužil z bakterijami MRSA. Okužbe prašičev s to bakterijo so povezali z vnetji človeškega srca tudi na Nizozemskem.
Nicholas D. Kristof na tej podlagi sprašuje, ali imajo Američani sistem kmetijstva, ki prideluje poceni slanino in hkrati ogroža njihovo zdravje. Enako vprašanje vsekakor velja tudi za Evropo.
Vse več je dokazov, da bi to lahko bilo res. Prve indice, da bi se prek prašičev s farm okužbe z bakterijo MRSA lahko prenašale na človeka, so odkrili leta 2004 na Nizozemskem. Tam so pri mladi ženski odkrili bakterijo MRSA z imenom ST398. Z družino je živela na kmetiji, zato so pristojni takoj opravili analize. Pri treh družinskih članih, treh delavcih in osmih od desetih prašičev so odkrili bakterijo MRSA. Od takrat se ta bakterija širi po Nizozemski, zlasti na območjih, kjer redijo prašiče. Ena manjših študij je pokazala, da so kmetje, ki redijo prašiče, 760-krat pogosteje okuženi s to bakterijo kot nasploh Nizozemci (s tem, da ni nujno, da se pri njih pokažejo znaki okužbe). V reviji Scientific American pa poročajo, da so to bakterijo našli v 12 odstotkih svinine, ki je na prodaj na Nizozemskem.
Od kod okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom? Najbrž so posledica rutinske uporabe antibiotikov v krmi za prašiče, kar vodi do pretirane uporabe antibiotikov. Ta sistem vodi do razvoja agresivnih “super bakterij”, ki ogrožajo zdravje nas vseh, zaključuje Nicholas D. Kristof.
...
Nicholas D. Kristof: Pathogens in the pork
We Americans don’t add antibiotics to baby food and breakfast cereal so that children would get fewer ear infections. That’s because we understand that the overuse of antibiotics is already creating “superbugs” resistant to medication.
Yet we continue to allow agribusiness companies to add antibiotics to animal feed so that piglets stay healthy and don’t get ear infections.
Seventy percent of all antibiotics in the United States go to healthy livestock, according to a careful study by the Union of Concerned Scientists — and that’s one reason we’re seeing the rise of pathogens that defy antibiotics.
http://www.iht.com/articles/20.....ristof.php
več možnih komentarjev se pojavi:
- pobiti vse kar je podobno prašiču, po analogiji pokola 11 milijonov divjih ptičev zaradi nekaj smrtnih primerov za H5N1 ptičjo gripo v Aziji. Preprosto po razmišljanju ene in edino večne direktorice Čedonić-what ever. ali pokola drobnice zaradi slinavke in parkljevke na otoku, ker žival ne raste zadovoljivo s karizmatičnim tržnim mehanizmom, kot ga pojmuje politik Tomaž Štih, npr.
- na antibiotike rezistentne bakterije so prvič našli v bolnišnicah, oz. je marsikatera dama svojo liposukcijjo plačaa s sepso in smrtjo, ker nobeden antibiotik okužbe po operaciji ni zdravil. Seveda je takisto res za vsako operacijo. težko, da se bomo temu lahko izognili. Množična uporaba v ZDA ali še množičnejša na balkanu (kljub zloglasni Čedonić – what ever, lahko bi bila kdor koli, gre samo za karikiranje oblasti), kjer tržni mehanizem deluje v smeri uporabe kloramfenikola za dosego boljših laboratorijskih rezultatov testa kakovosti mleka, npr. seveda širi možnost okužbe s streptokokom, ki tvori lepo zlate kolonije na gojišču.
- no, poznavanje biološkega odnosa gostitelj: parazit (kar mikroorganizmi so!) zdravemu razumu nalaga previdnost pri apokaliptičnih napovedih. Parazit je v organizmu, da parazitira, in ne ubija. Dolgoročno se virulentnost sevov zmanjša, saj smrt gostitelja parazitu ne pomeni drugega, kot presneto zoprno delo najti drugega gostitelja. v skoraj desetmilijardni populaciji ljudi je to sicer nekaj lažja naloga (ampak tudi paraziti danes vsi tekmujejo, da se prilagodijo na parazitiranje v človeku in ne več v živalih nad katerimi smo izvršili skoraj popolni genocid), no brez panike. kvaliteta življenja znatno pade, živi pa ostanemo. AIDS je že tak primer, ko je virus mutiral do te mere, da je manj smrten kot je bil (bo pa poskusil z svo svojo genotipsko raznovrstnostjo izselekcionirati seve, ki bodo še bolj virulentni, predvsem če bomo še naprej tako uspešno podirali naravno ravnotežje tudi med mikroorganizmi – o tem itak skoraj pojma nimamo). In preprosto po naših vrlih ekonomistih, ki si tako vehementno in nasploh najbolj strokovno dovolijo uzurpirati darwina: dolgoročno svobodni trg (halo, prosim?) zmeraj zmaga: vmes je pač milijarda kolateralno “plačala” boj za nižanje stroška produkta (ki ga itak ne potrebujemo) z nižanjem cene delovne sile. Z bedo nezaposlenosti, smrti zaradi bolezni revščine, preobjedanjem z mesom iz Farme Ihan dvomljive kakovosti, z za psihiatrično ustanovo zaprtega tipa življenjem nenehnega hrupa, svetlobe, črnih streh,.. ampak življenje je trdoživa zadeva in sto milijard ljudi je ob današnjem tehnološkem razvoju “mala malica”. Samo so naši vrli ekonomisti pozabili na kvaliteto in doživljajo religiozni delirij zmage koncepta rasti številk.
- lahko z različnimi popgledi nadaljujemo za roman v stilu Vojna in mir.