GOST razgledi.net
dr. Meta Duhovnik
svetovalka, Slovenski inštitut za revizijo
meta.duhovnik@si-revizija.si
Zakon o gospodarskih družbah omogoča, da sodišče na predlog malih delničarjev z najmanj 10-odstotnim lastniškim deležem imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene ali so priloge k računovodskim izkazom kljub zahtevam delničarjev, da se dopolnijo, nepopolne. Medtem ko ta zakonska možnost v preteklosti ni bila prav pogosto izkoriščena, sedanja finančna in gospodarska situacija navaja delničarje marsikatere družbe k razmišljanju, da bi jo zaradi preveritve ustreznosti prikazov v računovodskih izkazih izkoristili. Zato ne bo odveč kratek prikaz tega, kaj je izredna revizija po svoji vsebini in v čem se razlikuje od revizije računovodskih izkazov.
Kadar primerjamo revizijo računovodskih izkazov z izredno revizijo, se moramo zavedati, da je revizija računovodskih izkazov vedno revizija računovodskih izkazov kot celote, ki jo sestavljajo bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala, izkaz denarnih tokov in pojasnila k računovodskim izkazom. Izredna revizija pa je osredotočena na revizijski pregled posameznih domnevno podcenjenih postavk računovodskih izkazov ali domnevno nepopolnih oziroma pomanjkljivih prilog k računovodskim izkazom. Področje revidiranja je torej pri reviziji računovodskih izkazov praviloma širše od področja revidiranja pri izredni reviziji.
Čeprav so računovodski izkazi, ki so predmet izredne revizije, dejansko isti računovodski izkazi, kot jih je pregledal revizor pri reviziji računovodskih izkazov, jih glede na namen opravljene izredne revizije izredni revizor v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja revidira z drugega zornega kota. Pri tem upošteva utemeljene vzroke za domnevo, da so bodisi v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, določene postavke bistveno podcenjene, bodisi da priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo določenih predpisanih pojasnil oziroma so nepopolne. Revizijo prične izredni revizor z drugačnimi spoznanji in z drugih izhodišč kot revizor računovodskih izkazov, v skladu z zakonskimi zahtevami in zahtevami revizijskih standardov pa je dolžan tudi poročati drugače. V svojem poročilu mora navesti:
* morebitne ugotovitve o bistveni precenjenosti posameznih postavk v računovodskih izkazih ali o kršitvi prepisov o vsebini letnega poročila;
* morebitne ugotovitve o bistveni podcenjenosti izpodbijanih postavk in njenem vplivu na izkazani poslovni izid;
* morebitne manjkajoče oziroma nepravilne podatke, opise ali usmeritve v pojasnilih k računovodskim izkazom in njihov vpliv na poslovni izid.
Za takšne poročevalske zahteve je med pravili revidiranja smiselna uporaba mednarodnega revizijskega standarda, ki opredeljuje način revizorjevega poročanja o revizijskih poslih za posebne namene, in ne revizijskega standarda, ki opredeljuje način revizorjevega poročanja o revidiranih računovodskih izkazih.
Torej revizorjevo poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov v skladu s pravili revidiranja niti po vsebini niti po obliki ni enako revizorjevemu poročilu o opravljeni izredni reviziji.
Pri tem bi želela opozoriti na pomembnost (poimenovano tudi bistvenost) računovodske informacije pri opravljanju revizije in na tveganje, da bo revizor izrazil neprimerno mnenje, kadar vsebujejo računovodski izkazi pomembno napačno navedbo. Revizor je v skladu z revizijskimi standardi dolžan opraviti revizijo računovodskih izkazov kot tudi izredno revizijo tako, da zniža revizijsko tveganje na sprejemljivo nizko raven, vendar pa tveganja nikdar ne odpravi v celoti, kar pomeni, da vedno obstaja nizka stopnja verjetnosti, da pomembna napačna navedba pri opravljanju revizije ne bo odkrita. Pri opredelitvi pomembnosti se revizijski standardi sklicujejo na mednarodne računovodske standarde, ki določajo, da je informacija pomembna, če njena opustitev ali napačna navedba lahko vpliva na odločitve, ki jih uporabniki sprejemajo na podlagi računovodskih informacij. Pomembnost je odvisna od velikosti postavke ali od ocenjene napake zaradi opustitve ali napačne navedbe računovodske informacije. Zato je pomembnost bolj vrednostna meja kot pa kakovostna značilnost, ki naj bi jo imela uporabna informacija. Ocena, kaj je pomembno, pa je v skladu z revizijskimi standardi stvar revizorjeve strokovne presoje.
Zaradi značilnosti revizije računovodskih izkazov in izredne revizije ter dejstva, da se reviziji, ki se sicer nanašata na iste računovodske izkaze s pojasnili, praviloma opravlja v različnih časovnih obdobjih, v katerih imata revizorja različna spoznanja o poslovanju podjetja, je možno, da revizor računovodskih izkazov in izredni revizor različno presojata o ravni tveganja in pomembnosti pri revidiranju. Zato je pri vsebini in medsebojni primerjavi revizorjevih poročil treba upoštevati strokovne značilnosti obeh in iz tega izhajajoče možne razlike.
Jasno razloženo, všeč.