Ko je vlada minuli četrtek NLB odobrila poroštvo za izdajo obveznic, smo znova slišali zagotovila, da sveži kapital iz tega naslova ne bo porabljen za ‘obnovitev, podaljšanj plačil ali druge namene, povezane s krediti, namenjenimi odkupom podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb’. In seveda, da je zagotovljen nadzor nad ‘namensko’ porabo teh sredstev. NLB (in slovenskemu gospodarstvu) vsekakor privoščim, da z obveznicami dobi čim več kapitala pod čim bolj ugodnimi pogoji, še vedno pa močno dvomim, da je ‘nenamensko’ porabo sredstve, pridobljenih ob državnem poroštvu, mogoče preprečiti. Ne le zato, ker vselej vnaprej dvomim, da je država učinkovit tovrstni nadzor sploh sposobna zagotoviti, ampak zato, ker si tega nadzora politično ne bo mogla privoščiti. Zaradi ‘tajkunskih prevzemov’ so namreč ogroženja podjetja, ki z njimi neposredno nimajo ničesar, a so vendarle v njih sodelovala oziroma še sodelujejo.
Recimo, zgolj hipotetično: Bo NLB smela odobriti posojilo Delu, ki je konec lanskega leta s kreditom kupilo Večer, da je Infond Holding (preko slamnatih lastnikov) prišel do nujno potrebnega denarja za nadaljnje veriženje znotraj laškega konglomerata? Bo odobrila posojilo Fructalu, ki se je zadolževal, da je v laški finančni holding vbrizgaval denar za financiranje menedžerskega odkupa? Ali Radenski in Unionu, ki sta se prav tako zadolževala, da sta kupovala lastniške deleže od drugih iz laškega konglomerata, ki so morali zapirati ‘finančno konstrukcijo’ menedžerskega prevzema ali servisirati za menedžerski nakup najeta posojila?
Kar hočem reči je, da je pojem ‘tajkunskih kreditov’, katerih delež je uradno v bilancah naših bank menda zanemarljiv, bistveno širši, kot bi se zdelo na prvi pogled. Zato pa tudi bistveno večji in, kar je najslabše, potencialno slabi krediti so ta hip v bančnih bilancah še dobri, a so podjetja, ki so jih najela finančno, razvojno, kadrovsko in sploh povsem izčrpana, njihova sposobnost vračanja posojil pa dvomljiva. Delež rizičnih kreditov za menedžerske prevzeme (po oceni BS gre neposredno za 1,2 milijarde evrov) tako zanesljivo znaša krepko več kot 3,6% vseh kreditov v letu 2008 (1,2 od 33,3 milijard evrov vseh outstanding kreditov), poleg tega pa so, kot je zapisal Jože P. Damijan, ‘naše banke dodatno kontamininirane, saj imajo v svojih bilancah tudi kredite, odobrene za druge prevzeme podjetij, za nakupe vrednostnih papirjev in nepremičnin fizičnih oseb, ki oboji temeljijo na napihnjenih cenah delnic in nepremičnin’.
Kolikor hitreje zaradi za nekatere panoge že drastično zmanjšane prodaje in naglega podaljševanja plačilnih rokov dramatično presiha denarni tok iz osnovne dejavnosti, iz katerega bi bilo mogoče sevisirati najeta ‘tajkunska’ posojila, tako se povečuje tudi potreba po novih posojilih oziroma svežem kapitalu. Brez njih ni mogoče več zagotavljati obratovanja polnilnice soli ali čokolešnika, financirati rokometnega kluba ali plač – ves usihajoči denarni tok požrejo anuitete in še zanje začenja zmanjkovati. In ko bo enkrat ta tok padel pod kritično raven, bodo v težavah številna podjetja, ki so bila v menedžerskih prevzemih na svojevrsten način prisiljena sodelovati in v bistvu zanje najemati posojila. Rad bi potem videl političnega junaka, ki bi si upal reči Ne, temu pa ne, ker je posojilo b vistvu bilo porabljeno za financiranje ‘tajkunskih odkupov’!
Ne vem, ali se politika (in Banka Slovenije) ‘tajkunskih metastaz’ zaveda in ob njih spreneveda z zagotovili, da bo nadzor preprečil dajanje bančnih sredstev, pridobljenih s poroštvi države, za pokrivanje teh rabot ali pa nima pojma, kakšne razsežnostiso ti posli dobili in kako zelo ‘posredno’ je lahko financiranje menedžerskih prevzemov. Ne vem, ali BS namerava pod lupo vzeti kredite vseh podjetij v okviru finančnih holdingov ter njihovih povezanih oseb, da bi iz seštevka kreditov, ki so jih ta podjetja najela pri bankah in si jih nato verižno posojala med seboj, dobila bolj realistično oceno izpostavljenosti bank. A ko bo rušilni udarni val krize dosegel Evropo, se zna v Sloveniji z ‘domačim valovanjem’ ujeti v konstruktivno interferenco – ne glede na to, da v bančnih bilancah uradno še vedno ne bo veliko slabih naložb, se bo del gospodarstva sesedel prav zaradi njih. Potem bodo tudi bančne bilančne zgledale veliko slabše. Drugače kot v ZDA ali Veliki Britaniji bi Slovenija šele z vrhuncem gospodarske krize dobila tudi finančno.
Vsaka piramidna shema ima svoje modalitete in če kaj, potem je slovenska ‘tajkunska’ piramidna shema vsaj bistveno drugačna od razvpite Madoffove. Med drugim po tem, da je ne bi proizvedel nebrzdani liberalizem, ampak nacionalni interes.
...
Lepo bi bilo, če bi tisti, ki bo nadzoroval “odobravanje tajkunskih posojil iz svežega kapitala, pridobljenega s poroštvom RS” pojasnil, kako bo to tehnično izvedel. Ti krediti so že dani, ob zapadlosti je vprašanje, ali morajo biti vrnjeni ali so podaljšani. V primeru vrnitve NI denarnega toka od banke do tajkuna, v primeru podaljšanja NI denarnega toka od banke do tajkuna. Kako torej pride do odobritve SVEŽEGA posojila? Teoretično samo tako, da tajkun MORA vrniti posojilo, da dokaže sposobnost generiranja denarnega toka, banka pa potem še isti dan odobri NOVO posojilo ali pa ne. No, sedaj ko vemo, kako je EDINO možno izvesti ta ukrep, pa da vidim tajkuna, ki je sposoben izvesti ta denarni tok.
[...] ko Vojko Flegar iz Razgledov nazorno predstavi, kako daleč v drobovje razpredenega konglomerata lahko seže t.i. tajkunski kredit za financiranje [...]
Torej bi bilo treba tisto, kar so si sporni menedzerji skrajno arogantno prisvojili, enako arogantno cim prej odvzeti (banka vzeti, enako kot vzame navadnemu Slovencu stanovanje, ce zanj ne more vec odplacevati kredita), da bodo nehali izcrpavati povezana podjetja in vsaj nekaterim tem povezanim podjetjem s tem povecati moznosti za prezivetje. Ali pa holdinge preporosto pahniti v stecaj, Finance so ze nekaj krat napisale, da bi recimo v primeru stecaja holdinga Istrabenz izgubilo sluzbo le 24 ljudi, Infond holdinga, ki je najvecji lastnik Pivovarne Lasko, le sest, V Merfinu, ki obvladuje Merkur, pa nihce.
http://www.finance.si/239047
Jah, kaj naj rečem na tale zafiksirani obračun s sencami prikazni? To, da nisem nikjer v tekstu obžaloval, da ga ne bo junaka in še manj jamral, da je škoda, ker ga ne bo? Ne bo pomagalo, ampak izjemoma: Vse, kar sem povedal, je, da so fraze o ‘zagotovitvi namenske porabe državnih poroštev’ (če skrajšam), s katerimi politika pita državljane, neizvedljivi larifari. In zakaj so larifari. In da bodo tajkunske izgube prej ali slej tako ali drugače nacionalizirane, ker drugače ne bo šlo. Kot so bile drugod nacionalizirane subprime izgube. Pa še to, da se je na slovenski grudi in v slovenskih podnebnih razmerah s skupnimi močmi slovenske politike in dela slovenskega kapitala (sposojenega v tujini) razvila avtohtona sorta piramidne sheme, drugačna od prevladujočih v svetu (ki so prav tako nastale v omenjeni španoviji).