Slovenija bo zaradi neizpolnjevanja evropske direktive o zmanjševanju onesnaževanja zraka, voda in zemlje s strani velikih industrijskih onesnaževalcev (IPPC) tvegala tožbo evropske komisije na sodišču evropskih skupnosti v Luksemburgu in s tem letno globo v tekočem in prihodnjih treh letih najmanj v višini 40 tisoč evrov, izhaja iz odgovora vlade na obrazloženo mnenje, ki ga je poslala v Bruselj. Obrazloženo mnenje je zadnja faza postopka evropske komisije pred vložitvijo tožbe na sodišču evropskih skupnosti.
Okoljski minister Karl Erjavec pravi, da je morala Slovenija direktivo IPPC, ki je dokaj ostra, prenesti v svoj pravni red z vstopom v EU. Na podlagi te direktive mora agencija za okolje podjetjem izdati okoljevarstveno dovoljenje. Če bi tistim, ki ga še nimajo, to dovoljenje izdali, bi lahko bilo tudi negativno, “kar bi lahko tudi pomenilo ogrožanje delovnih mest”, pojasnjuje okoljski minister. Gre pa za podjetja, med njimi so tudi nekateri paradni konji slovenskga gospodarstva, ki spoštujejo okoljsko zakonodajo, ne izpolnjujejo pa kriterijev, ki jih predpisuje IPPC, zagotavlja Erjavec. Nekatera podjetja teh kriterijev ne izpolnjujejo zgolj zaradi tega, ker v občini ni ustrezne čistilne naprave in podobno. Vlada evropski komisiji zagotavlja “da so upravni postopki za izdajo dovoljenj v polnem teku že od leta 2006″.
Radi bi poudarili, da je Slovenija direktivo IPPC uvedla v svoj pravni sistem z ZVO-1 in Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega iz l.2004 in da so upravni postopki za izdajo dovoljenj v polnem teku že od leta 2006. V odgovoru na uradni opomin z dne 8.05.2008 je Slovenija navedla, da je bilo do 31.7.2008 izdanih 58 dovoljenj (od skupno 159 zavezancev). Stanje na dan 19.01.2009 pa je 65 izdanih dovoljenj in trenutno še 94 obstoječih zavezancev v postopku.
Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je pristojna za izdajanje posameznih dovoljenj se je v vmesnem času kadrovsko okrepila, pospešila pa bo tudi sodelovanje z Inšpektoratom Republike Slovenije za okolje in prostor, ki je intenzivno vključen v postopke izdajanja dovoljenj.
Republika Slovenija se z vsemi razpoložljivimi viri trudi pospešiti postopke, ki pa so v cilju izdajanja kakovostnih dovoljenj. V skladu z že posredovanim odgovorom na uradni opomin z dne 8.05.2008 je Slovenija ocenila, da bo vsa potrebna dovoljenja izdala do 1.09.2009. Glede na trenutno stanje izdanih dovoljenj in kljub dodatnim naporom Republika Slovenija ugotavlja, da bo izdaja vseh potrebnih dovoljenj v predvidenem časovnem roku zelo zahteven projekt, še posebej v luči trenutne finančne in gospodarske krize.
Gospodarska zbornica (GZS) je o izdaji okoljevarstvenih dovoljenj organizirala okroglo mizo, kjer so med drugim opozorili, da na predlog evropske komisije v Bruslju poteka razprava o prenovi direktive IPPC. Pojasnili so, da je s prenovo predvidena združitev direktive o velikih kurilnih napravah, direktive o sežigalnicah, direktive o emisiji hlapnih organskih snovi zaradi uporabe topil v napravah in treh direktiv, ki urejajo proizvodnjo titanovega dioksida, v eno direktivo IPPC.
GZS v prenovljeni direktivi pozdravlja prizadevanja za odpravo določenih nejasnosti, s čimer bi na ravni EU veljala enotna pravila za posamezno industrijsko napravo ne glede na lokacijo oziroma državo, v kateri se nahaja. Istočasno pa ostajajo odprta vprašanja v zvezi z dodatnimi, še nejasnimi in nedorečenimi zahtevami na področju tal, podzemnih voda in poročanja.
O prenovi IPPC so na nedavnem zasedanju razpravljali okoljski ministri članic EU. Karl Erjavec je po razpravi pojasnil, da je cilj prenove IPPC tudi poenostavitev postopkov za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki so zdaj “birokratsko zelo zapleteni”.
Po podatkih Agencije za okolje so februarja na podlagi veljavne direktive IPPC dobili okoljevarstveno dovoljenje Savatech, TDR Legure, Avtoelektrika, Hidria Rotomatika, Mlekarna Celea in Pivovarna Laško.
Za Slovenijo so po njegovih besedah problem novi standardi za velike kurilne naprave, ki bodo uveljavljeni leta 2016. V Sloveniji pet naprav – ljubljanska termoelektrarna-toplarna, Termoelektrarna Šoštanj in manjše toplarne za daljinsko ogrevanje -, ki so bile dograjene po letu 1987, teh standardov ne izpolnjuje. Ker je predvideno, da jih bomo v skladu z nacionalnim programom leta 2025 zaprli, se jih ne bo izplačalo obnoviti, zaradi tega je Erjavec zanje zahteval izjemo v obliki prehodnega obdobja. Ko bi presegle dovoljeno količino izpustov, bi bilo treba omogočiti omejitev števila ur obratovanja. Ali bo ta zahteva upoštevana, bo znano junija, ko češko predsedstvo predvideva politični dogovor o predlaganih spremembah IPPC.
Na GZS po razpravi na okrogli mizi ugotavljajo, da večina udeležencev pričakuje nove zaplete zlasti zaradi izvajanja uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ker “velik del odgovornosti za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka (izvajanje imisijskih meritev), ki je v drugih državah praviloma v pristojnosti države, prenaša na upravljavce večjih industrijskih naprav v Sloveniji”.
Skoraj dve leti po objavi uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja še vedno ni jasno število merilnih mest, ki jih bo morala posamezna lokacija (industrijski vir) zagotoviti, niti metodologija meritev in obdelave informacij.
Erjavec pa je opozoril, da se 17. julija letos izteče rok, ko bo treba v Sloveniji zapreti vsa odlagališča, ki nimajo dovoljenja v skladu z IPPC. Eden od razlogov za to je po ministrovih besedah, da je Slovenija pri prenosu te direktive v svoj pravni red predpisala zelo stroge standarde. Toda minister je prepričan, da “bomo skupaj z Brusljem našli določene rešitve, da nas ta direktiva ne bi pretrdo udarila”.
V EU okoljevarstveno dovoljenje na podlagi IPPC potrebuje 52 tisoč naprav. Države članice, torej tudi Slovenija, bi ta dovoljenja morale izdati najkasneje do 30. oktobra 2007. Po podatkih evropske komisije te obveznosti še ni izpolnilo 10 članic, ki morajo izdati še več kot 4000 dovoljenj.
Več prožnosti pri zmanjševanju emisij iz industrijskih obratov
Emisije iz več 52 tisoč industrijskih obratov po vsej Evropi se morajo še dodatno zmanjšati, vendar je treba pri tem vprašanju imeti več prožnosti, menijo evropski poslanci. Parlament je v torek s 402 glasovoma za, 189 proti in 54 vzdržanimi glasovi sicer podprl predlog Komisije za dopolnitev sedaj veljavne direktive, ki pa mu je dodal dopolnila za splošne evropske omejitve, več prožnosti pri izdajanju dovoljenj in izjemo za male industrijske obrate.
http://www.europarl.europa.eu/.....ult_sl.htm