Združene države v Sirijo, državo ki jo pogosto uvrščajo med zaveznike Irana in žarišča nestabilnosti v regiji, sploh pa v sosednjem Libanonu, pošiljajo dva odposlanca. Zamere so znane že od prej, sploh pa od atentata na libanonskega premiera Rafika Haririja leta 2005, za kar so v ZDA obtožili prav Sirijo. Hillary Clinton je dejala, da uspeh ni zagotovljen, kaže pa na željo Obamove administracije po novem pristopu v zunanji politiki:
We don’t engage in discussions for the sake of having a conversation. There has to be a purpose to them. There has to be some perceived benefit accruing to the United States and our allies and our shared values. But I think it is a worthwhile effort to go and begin these preliminary conversations.
Ameriška zunanja politika je po novem bolj pripravljena poslušati, se pogovarjati tudi s tistimi, ki v Washingtonu veljajo za sovražnike. Za razliko od predhodne administracije tudi z Iranom in Sirijo, pri tem pa morebiti popuščati celo Rusiji, s katero so se v preteklih letih odnosi precej poslabšali. Tako bi naj bil po neuradnih informacijah v New York Timesu Obama pripravljen v zameno za rusko sodelovanje pri onemogočanju iranskega jedrskega programa opustiti razvoj oziroma nameščanje protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi.
Mr. Obama said it was not “some sort of quid pro quo” but a statement of fact. “What I said in the letter was that obviously to the extent that we are lessening Iran’s commitment to nuclear weapons, then that reduces the pressure for, or the need for, a missile defense system,” he said. He added that the discussions with Russia did not “diminish my commitment to making sure that Poland, the Czech Republic and other NATO members are fully enjoying the partnership, the alliance and U.S. support with respect to their security.”
Kako se bo na to odzvala Moskva, bo kljub prvim izjavam ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva najbrž bolj jasno šele v petek, ko se bo ruski zunanji minister Sergej Lavrov v Ženevi sestal s Clintonovo. Protiraketni ščit je sicer po uradni razlagi namenjen iranskim raketam, a ga v Rusiji smatrajo predvsem kot grožnjo svoji lastni varnosti, saj naj v iranskem arzenalu ne bi bilo raket, sposobnih zadevati cilje tako daleč proti zahodu kot sta Češka in Poljska, kjer bi se prestrezne rakete nahajale. To predpostavko bi vsaj rahlo lahko zamajal uspešen preizkus rakete, ki je pred kratkim v vesolje ponesla prvi iranski satelit, kritiki islamske republike pa bodo trdili, da je enaka tehnologija čisto dobra za razvoj balističnih raket.
V torek je ameriška administracija končala štiriletni diplomatski embargo proti Damasku, s tem pa odprla pot k novim odnosom s Sirijo, prav tako pa k iskanju sobivanja med Izraelom in Sirijo. Napovedi so seveda za zdaj še zelo previdne in Hillary Clinton je napovedan obisk dveh diplomatov, Jeffreya Feltmana iz zunanjega ministrstva in Daniela Shapira iz nacionalnega varnostnega sveta, označila za poskus začetka predhodnih pogovorov, vendar pa ‘ni nobenega načina, da bi se videlo, kakšni bodo prihodnji odnosi s Sirijo’.
Pogovori da, rezultati se bodo šele videli in na koncu se lahko zgodi, da bo kljub drugačnemu pristopu vse ostalo po starem. Tudi v primeru Irana, ki mu ZDA še vedno želijo preprečiti razvoj jedrskega orožja. Na tiskovni konferenci s Cipi Livni je v Jeruzalemu Clintonova ponovila odločno držo:
We intend to do all that we can to deter and prevent Iran from obtaining nuclear weapons.
Tako še vedno vse opcije niso z mize in Iran še vedno velja za grožnjo Izraelu in tudi drugim v regiji. Glede na to, da se vsake toliko časa soočimo še s kakšnimi poročili, da je Iran bližje jedrski bombi, je samo vprašanje časa, kdaj se bo kriza zopet zaostrila. Potem bomo videli, ali je ameriški pogled na razmere v regiji in na lastno vlogo v njih res toliko drugačen od pogleda prejšnje administracije ali pa gre le za površne razlike in malce drugačen pristop.
Kaj veliko tudi pri reševanju palestinsko izraelskega konfliktane gre pričakovati. Tako je ustanovitev palestinske države, kakor se je izrazila Clintonova, neizbežna, a po drugi strani med obiskom Izraela ni bilo videti kakšnih hudih pritiskov na judovsko državo, da radikalno spremeni svojo politiko. Glede na trenutno stanje bi Izrael celo lahko imel zeleno luč za ponovne operacije v Gazi, čeprav je ameriška državna sekretarka na obisku tudi priznala trpljenje Palestincev in izrazila pomisleke o izraelski politiki rušenja palestinskih domov, v ponedeljek pa je v Egiptu napovedala 300 milijonov dolarjev humanitarne pomoči za Gazo. A prvi korak za trajnejšo premirje, tako se zdi, je vsekakor zahtevana vzdržnost Hamasa:
That can only be achieved if Hamas ceases the rocket attacks. No nation should be expected to sit idly by and allow rockets assault its people and its territory. These attacks must stop and so must the smuggling of weapons into Gaza.
...
