Objava nekonsolidiranih nerevidiranih poslovnih rezultatov slovenskih borznih družb za leto 2008 kaže predvsem veliko zmanjšanje dobičkov in velike izgube zaradi znižanja tečajev delnic, nekatere pa so tudi zelo povečale zadolženost. S povečanjem čistega dobička za 17 odstotkov v primerjavi z letom prej se lahko pohvali le novomeška Krka. Od drugih družb, ki so objavile nekonsolidirane nerevidirane poslovne rezultate, se Krka razlikuje tudi po tem, da je objavila podatke o raziskavah in razvoju. Toda Krka je zelo odvisna od prodaje v vzhodnoevropskih državah, ki pa imajo zaradi finančne in gospodarske krize vse hujše težave. Krka je že v zadnjem četrtletju lani zaradi padca tečajev valut morala močno povečati odpise zaradi tečajnih razlik. Zaradi tega je lani ustvarila za 31 milijonov evrov izgube iz financiranja.
Skupina Luka Koper je po pojasnilih uprave poslovne prihodke v letu 2008 povečala zaradi povečanja pretovora, saj je Luka prvič pretovorila 16 milijonov ton blaga, kar je 4 odstotke več kot leta 2007. Več prihodkov so prinesle še investicije v pristaniško infrastrukturo in zaledne terminale. Stroški poslovanja so po pojasnilih uprave narasli zaradi povečanja pretovora, intenzivne naložbene dejavnosti, nove podjetniške kolektivne pogodbe in koncesijske pogodbe z državo. Med razlogi za rast stroškov storitev uprava omenja tudi najemnine in svetovalne storitve, zlasti za pridobitev evropskih sredstev.
Čisti dobiček je bil v letu 2008 za polovico nižji kot leto prej predvsem zaradi “slabšega finančnega izida, na katerega so vplivali predvsem nižji dobički pridruženih družb, finančni odhodki iz naslova obresti od kreditov, najetih za financiranje obsežnega investicijskega cikla in slabitev nekaterih dolgoročnih finančnih naložb”. Za nove naložbe je Luka lani namenila 171 milijonov evrov, letos načrtuje za 99,5 milijona evrov naložb. Skupna zadolženost družbe se je lani povečala za 142 milijonov evrov in dosegla 201 milijon evrov. Ta zadolženost ustreza 65 odstotkom kapitala družbe in 36 odstotkom bilančne vsote. Član uprave Luke Koper Marjan Babič je ob predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov povedal, da ima družba še možnosti za dodatno zadolževanje, čeprav so se dolgoročni dolgovi družbe lani povečali skoraj za 500 odstotkov, dobiček pa je bil za polovico manjši kot leta 2007.
Družba Žito je lani imela kar za 70 odstotkov manjši dobiček kot leta 2007, občutno pa je narasla njena zadolženost, višji so tudi prihodki od prodaje. Uprava pojasnjuje, da rast prihodkov od prodaje posledica višjih prodajnih cen in reorganizacije prodaje v Skupini Žito. Pekarskih izdelkov je družba lani vrednostno prodala za 2 odstotka več, količinsko pa kar za 9 odstotkov manj ko v letu 2007. Količinska podaja vseh izdelkov se je Žitu lani zmanjšala za 12 odstotkov. Zmanjšanje količinske prodaje je zaskrbljivo predvsem zato, ker Žito prodaja izdelke, ki jih ljudje potrebujejo vsak dan, kar velja zlasti za kruh in druge pekovske izdelke.
Zaradi višjega zadolževanja in tečajnih razlik pri najemu posojila v švicarskih frankih je Žito lani imelo bistveno višje odhodke iz finančnih obveznosti, ki so dosegli 2,7 milijona evrov. Terjatev je Žito konec leta 2008 imelo za 59,6 milijona evrov, kar je 26,4 odstotka več kot leta 2007. Od tega 43 milijonov evrov dolguje bankam. S posojili je Žito lani kupilo žita in blagovne znamke od DrogeKolinske.
Dobiček je lani tako rekoč popolnoma skopnel Pivovarni Laško. Čisti dobiček družbe je znašal le 1,1 milijona evrov, kar je 90,5 odstotka manj kot leta 2007, ko ga je bilo za 12,1 milijona evrov. Manj piva in vode so laški pivovarji lani v primerjavi z letom 2007 prodali doma in v tujini. Upravaza to krivi gospodarsko krizo, zaradi katere potrošniki kupujejo manj pijač.
Med finančnimi prihodki je Pivovarna Laško lani od družb v skupini pobrala za 6,5 milijona evrov dobička, kar je 2,5 milijona ali 64 odstotkov več kot v letu 2007. Od pridruženih družb so Laščani v letu 2008 pobrali za 1,3 milijona evrov dobička, kar je okrog 80 tisoč evrov ali 6,3 odstotka več kot leto prej. Finančnih odhodkov zaradi oslabitve ali odpisa naložb so lani imeli za 6,5 milijona evrov, kar je 2,8 milijona evrov ali 77 odsttkov več kot leta 2007. Finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti so imeli v letu 2008 za 14,5 milijona evrov – 14 milijonov evrov so morali plačati bankam, bankam so morali vrniti 25,7 odstotka več kot leta 2007.
Kljub povečanju poslovnih prihodkov za 8 odstotkov v primerjavi z letom prej, je lani Skupina Telekom Slovenije imela za 2,4 milijonov evrov manj dobička. Predsednik uprave Bojan Dremelj je pojasnil, da je “glavni kreator dobička” Skupine Telekom hčerinska družba Mobitel, ki je imela lani 59 milijonov evrov čistega dobička, kar je 17 odstotkov več kot leta 2007. Mobitel je lani izgubil 58 tisoč uporabnikov – predplačnikov, število naročnikov pa je povečal za 1 odstotek.
Zmanjšanje vrednosti finančnih naložb v višini 14,9 milijona evrov je lani udarilo kranjsko Savo. Njen čisti dobiček je na ta račun bil kar za 62 odstotkov manjši kot leta 2007. Vrednost katerih finančnikh naložb so v Savi znižali zaradi padca vrednosti delnic na borzi, niso razkrili. Poleg tega je treba počakati še na objavo poslovnih rezultatov za celotno Skupino Sava.
Mercator je lansko poslovno leto zaključil z za 7 odstotkov nižjim dobičkom kot leta 2007. So se mu pa v zadnjih treh mesecih leta prihodki od prodaje zmanjšali kar za polovico. Za enak delež se mu je v tem obdobju zmanjšal tudi dobiček iz poslovanja. Mercator je prav tako zelo odvisen od prodaje na tujih trgih. V letu 2008 je tam ustvaril 34 odstotkov čistih prihodkov iz prodaje. Njegovi glavni tuji trgi so na območju nekdanje Jugoslavije. Po pisanju Dnevnika pa naj bi bilo vodstvo Mercatorja vse bolj v sporu z lastnikom Pivovarno Laško.
Lanska poletna neurja in padec tečajev delnic na borzah so po razlagi uprave razlog, da je Zavarovalnica Triglav lani ustvarila za 65 odstotkov manj čistega dobička kot leta 2007. Če teh učinkov ne bi bilo, bi bil lanski Triglavov dobiček pred obdavčitvijo po zagotovilih uprave od predlanskega višji za 17 odstotkov. Toda uprava hkrati ne pove, da so Triglavu lani večino škod, ki so jih morali izplačati zaradi neurij, pokrile pozavarovalnice. Prav je tudi omeniti, da so v Triglavu vrednost naložb zaradi padca tečajev delnic znižali na podlagi priporočil Banke Slovenije. Ta priporočila pa so med najbolj strogimi.
Intereuropa povečanja čistih prihodkov od prodaje za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2007 ni mogla preliti v višji dobiček “zaradi še večjega povečanja poslovnih odhodkov”. Finančni odhodki so za 8,2 milijona evrov presegli finančne prihodke. V zadnjih treh mesecih leta 2008 je ustvarila2,4 milijona evrov čiste izgube, a ta bi bila še večja, če pred koncem leta ne bi prodala 1,7-odstotnega deleža v Banki Koper za 23,4 milijona evrov.
V Gorenju za 57 odstotkov nižji dobiček v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 utemeljujejo s slabitvijo finančnih naložb, padec valut vzhodnoevropskih držav in občutnim padecm naročil v zadnjem četrtletju leta. Pri aparatih za dom so na zahodnoevropskih trgih (Španija, Danska, Norveška, Finska, Francija) recesijo občutili že v tretjem četrtletju, v zadnjem četrtletju pa tudi že na nekaterih pomembnih vzhodnoevropskih trgih (Ukrajina, Hrvaška, Češka in deloma tudi Rusija). Banke so v teh vzhodnoevropskih državah ljudem prenehale posojati denar za nakup gospodinjskih aparatov. Ta trend se nadaljuje tudi letos.
Petrol je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil le prve nerevidirane rezultate. Po teh podatkih je imela Skupina Petrol za 2,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 40 odstotkov več kot v letu 2007. Bruto dobička je imel 285 milijonov evrov, kar je 21 odstotkov več kot leta 2007. Toda pri teh podatkih še ni vključeno znižanje vrednosti naložb zaradi finančne krize. Med naložbami je sporen zlasti delež v Istrabenzu. Uprava bo nove vrednosti naložb objavila na podlagi vrednotenja.
Zgolj informacijo o poslovanju v letu 2008 je objavil tudi Istrabenz. Uprava v njej navaja, da je Skupina Istrabenz v letu 2008 ustvarila 677, 4 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 8 odstotkov več kot leta 2007. To rast je dosegla predvsem na račun večje prodaje električne energije, plinov in prehrambenega blaga. Lanski dobiček iz poslovanja znaša 39,9 milijona evrov, kar je za 20 odstotkov več kot leta 2007. Šele konec marca bodo v Istrabenzu razkrili, kolikšno izgubo so lani ustvarili zaradi zmanjšanja vrednosti finančnih naložb. Aldo Gabrijel, svetovalec predsednika uprave Istrabenza, je za Dnevnik povedal, da bo izgubo najbrž imela tudi Skupina Istrabenz, ne samo holding Istrabenz.
...
