Obletnica
Ob poslušanju posmrtnih hvalnic Janezu Drnovšku lahko občutljivemu človeku postane slabo. Zakaj se njegovemu nasledniku, ki ga je ob prvi obletnici smrti označil za ‘velikega človeka, velikega politika in velikega državnika,’ zdi to tako pomembno, da je na pokopališče naročil novinarje? Da nam pokaže, kako se izvede brezhibno polaganje venca na grob, vključno s skrbno poravnavo trakov? Ali zato, da smo iz značilne govorice Danila Turka slišali, kako je pokojnika pri iskanju sporazuma med političnimi silami krasil tudi ‘žlahtni pragmatizem.’ Kar je verjetno njegov ideal, ob tej priložnosti pa je bila to češnja na smetani kičaste sadne kupe, čemur je bila predsednikova izjava še najbolj podobna. Milan Kučan je bil bolj zadržan, vendar se ni mogel premagati, da ne bi bil tudi nesramen, ko je v prvi osebi množine za vse nas povedal, kako ‘pogrešamo človeka, ki bi znal, zlasti kot predsednik vlade, danes prav krmariti slovensko ladjo.’
Nosilec
Krmarja vladne barke je v slabo voljo spravil njegov minister za okolje in prostor Karl Erjavec, ker bo nosil Desusovo listo na evropskih volitvah. Namesto, da bi mu sporočil, kako se veseli njegove odločitve, čeprav bo z njegovim odhodom v tujino Slovenija izgubila enega najboljših ministrov nove vlade, mu sporoča, naj ministrsko delo ‘opravlja nemoteno’. Kot da bi bilo to dobro za državo, ker bi bil Karl nepogrešljiv strokovnjak za okoljske probleme. Kot da Borut Pahor ne ve, da gre za političnega terorista, ki je pripravljen ob prvi priložnosti razstreliti vladno koalicijo.
Sanje
Ustavni sodniki so lani z udarniškim delom rešili skoraj 2000 zadev, pa na koncu razočarano ugotovili, da je to kljub temu manj kot leto prej. Čeprav so dobili skoraj za petino manj zadev, jim ostaja prek tisoč nerešenih zadev, je potarnal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Ustavni sodniki v Sloveniji sanjajo, da so jih imenovali za ustavne sodnike na Danskem, kjer se njihovi kolegi vsako leto v povprečju posvetijo trem (3) zadevam, medtem ko se francoski kolegi mučijo z več kot dvajsetimi primeri na leto. Zbudijo se takoj, ko jim danski in francoski kolegi pokažejo plačilne listke.
Podoba
Veste, kako slovenskega policaja, ki se mu pravilno reče policist, vidi povprečen Slovenec? Kot urejenega, prijaznega in vljudnega državnega uslužbenca, ki pa ni ravno strpen. To ni šala, to je anketa, ki so jo po naročilu in proti plačilu za ministrstvo za notranje zadeve pripravili na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije. Študija je uporabna predvsem za vodstvo policije, ki se naslaja nad v anketi ugotovljenim dejstvom, da se je podoba policije v javnosti glede na leto prej močno izboljšala in da uživajo ‘razmeroma visoko zaupanje javnosti.’ Matej Makarovič je ugotovil, da se Slovenija po zaupanju v policijo uvršča med razvite države.
Posojnina
Člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko so si med obravnavo nadvse zapletenih odnosov s Hrvaško privoščili malce sprostitve in se pozabavali s problematiko (ne)vračanja slovenskih umetnin iz Italije. Poslance je ob tem tudi zanimalo, kako odločno bo minister Žbogar v Rimu zahteval, naj Italija vrne umetnine, ki so jih pokradli (v diplomatskem jezike se temu reče, da so jih odnesli) pri nas med vojno. Ob tem so se, tako kot vselej, razvile zanimive teoretične razprave, čeprav je zadeva v praksi povsem preprosta. Ker nam bo naša druga najboljša soseda v vsej svoji velikodušnosti posodila te umetnine – naj si jih državljani ogledajo na razstavi – jih bomo ob koncu razstave enostavno pozabili vrniti.
spoštovani avtor
iz vas veje sovraštvo do vsega kar vam ni po godu,Milan ima prav 90% slovenskih državljanov pogreša Dr. Drnovška zato nič ni narone če je uporabil izraz NAM
pa lep pozdrav
Kolikor poznam problem izbrisa – in poznam ga kar dobro, je Drni verjetno največji krivec, da imamo sedaj to godljo. 3 mesece po izbrisu, ko je prevzel vlado, mu je bilo predočeno stanje in predlagani 2 rešitvi, poprava napake ali odmislitev, da so bili prej polnopravni državljani. Odločil se je za slednje.
Pa njegovo newagerstvo pod vsakim nivojem inteligentnega človeka.
no comment
To pretirano čaščenje Pokojnega J,Drnovška je zelo podobno čaščenju pokojnega maršala. Prikazujejo nam ga kot nadčloveka brez napak. Skoraj kot boga. Čez nekaj časa pa bo verjetno prišlo do obrata. Ko se bodo odprli zgodovinski arhivi in prišle na dan vse lumparije okoli trgovine z orožjem, odnosih s Hrvaško in omogočanje pogojev, ki so privedli do tajkunov in razprodaje slovenskega premoženja se bo avreola svetnika Drnovška sesula v prah.
medeni,..se popolnoma strinjam.