Slovenija je med članicami EU, v katerih se je od leta 2000 najbolj povečalo število otrok do tretjega leta starosti, ki so vključeni v predšolsko vzgojo. Vse države članice EU imajo organizirane predšolske programe za otroke, so pa med njimi zelo velike razlike, na podlagi študije ugotavlja evropska komisija. Najbolj uspešni programi so tisti, ki omogočajo intenzivno na otroka osredotočeno izobraževanje, kjer intenzivno sodelujejo tudi starši, zaradi tega je pomembno tudi izobraževanje in usposabljanje staršev, delo doma, prav tako ne gre pozabiti na ukrepe za pomoč družinam. V stroki zato prevladuje mnenje, da morajo imeti vzgojitelji in učitelji za predšolsko vzgojo visokošolsko oziroma univerzitetno izobrazbo in biti morajo specialisti za delo, ki ga opravljajo.
Stroka opozarja tudi na različne programe. Prevladuje prepričanje, da je treba programe za mlajše otroke (do petega leta starosti) narediti tako, da so prilagojeni njihovim razvojnim potrebam, šolski sistem učenja kot prehod na obvezno osnovno šolo pa pride v poštev za otroke, ki so stari pet in šest let.
V EU prevladujeta dva modela predšolske vzgoje. Enoten sistem za vse otroke, ki ga imamo tudi v Sloveniji. Tak sistem imajo še v skandinavskih državah in Latviji. V tem sistemu imajo vzgojieljice in učiteljice večinoma enako izobrazbo in enako plačo, ne glede na to, katero skupino otrok imajo. Za otroke jim večinoma pomagajo skrbeti varuške. V večini držav imajo ločeno predšolsko vzgojo za otroke do 3. leta starosti in od 3. do 6. leta starosti. V tem primeru si pristojnosti pogosto deli več ministrstev. V nekaterih državah imajo kombinacijo obeh sistemov. Avtorji študije se ne opredelijo za nobenega od sistemov.
Tudi vstopna starost v vrtec za otroke je različna. V večini držav članic je otroka mogoče dati v vrtec že s tremi meseci, v nekaterih članicah mora biti star vsaj pol leta, Slovenija je med članicami, kjer je najnižja starost eno leto.
The social security system, however, may sometimes act as an indirect barrier to ECEC even when provision is available. A system of lengthy parental leave and generous benefits can encourage parents to stay at home with their young children, as is the case in Estonia, Lithuania, Austria and Romania. This phenomenon can be reinforced when legislation requires a reduction in parental leave and allowances if the child attends an education/care setting, even if attendance is only part-time. In other countries such measures are more flexible in that parental rights are adjusted in relation to the number of hours a child attends a setting. However, in either case it would appear that these measures have a dissuasive effect on parents, especially for low-income and low-educated families.
V državah, kjer imajo javne vrtce, imajo načeloma vsi otroci zagotovljen prostor v njih, v zasebnih vrtcih pa otroci, mlajši od 2 let, velikokrat dobijo prostor le, če so njihovi starši zaposleni. V veliko državah vrtci za otroke do 3. leta starosti nimajo predpisanih smernic za izvajanje programa, predšolska vzgoja pa je za otroke od 3. do 6. leta starosti večinoma že del obvezne osnovne šole. Njen namen je spodbujati kognitivni, socialni in kulturni razvoj otroka, predpriprava na zgodnje učenje, branje, pisanje in računanje. Zaradi tega imajo učiteljice in vzgojiteljice večinoma tudi pedagoško izobrazbo.
Javni vrtci imajo varstvo večinoma prilagojeno uradnemu delovnem času v državi, veliki večini držav pa se prilagajajo potrebam staršev. Statistično v povprečju v oddelku za mlajše otroke dela ena vzgojiteljica na 10 malčkov, v oddelkih za predšolsko vzgojo pa na 20 do 25 otrok.
Evropska komisija ugotavlja, da bi morale države članice na splošno več investirati v vrtce in predšolsko vzgojo, olajšati dostop otrokom in ponudbo bolj prilagoditi potrebam staršev. Izboljšati je treba tudi izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev, saj ima večina še vedno le srednješolsko izobrazbo. Več poudarka je treba dati izobraževanju in kulturnemu razvoju, zdaj je v vrtcih pri vzgoji otrok do 3. leta starosti še zmeraj preveč poudarka zgolj na osnovni skrbi za otroke, da so čisti, previti, siti.
Več je treba tudi narediti za vključevanje in sodelovanje staršev pri vzgoji in izobraževanju otrok v vrtcu in predšolski vzgoji, pravi stroka. Zdaj se sodelovanje večinoma konča zgolj pri nasvetih in informacijah, le redki so aktivno vključeni v proces zgodnjega izobraževana in usposabljanja svojih otrok v okviru predšolske vzgoje. Vseeno je stroka optimistična, saj se tovrstno sodelovanje počasi povečuje in pridobiva na pomenu.
