Izredna dejanja za izredne razmere.

Razburjenje Iva Vajgla je bilo neutemeljeno in vključitev v program neprimerna. Neutemeljeno, ker ne Gjenero ne Devetak nista govorila kaj tako “prohrvaškega.” Pa tudi če bi, zakaj to ne bi smela. Druga zadeva pa je zakaj naj bi to onadva počela, pa tokrat nista in zakaj to počeneta sicer.
Npr. Devetak 17. februarja na okrogli mizi v Zagrebu, kjer so bila njegova stališča dejansko tako “prohrvaška” da so ga takoj povabili v oddajo Otvoreno z izrazito “prohrvaškim” konceptom in še bolj radikalnim voditeljem (Mislav Togonal) ta isti večer, kjer je s svojimi “psihiatrijskimi” analizami nadaljeval. Zakaj je pojasnil kar sam: ker ga že 18 let ni nihče v SLo povprašal za mnenje (sic!). Razlika med izvajanjem Devetaka v Zg in v Lj (v studio ob 17h in kasneje v Oddmevih v torek 24. 2.) pa je ta, da se je v ZG zavzemal za “tiho diplomacijo” (ki jo po njegovem mnenju dobro pozna saj je sodeloval v pogajanjih za osimske sporazume z IT), v LJ pa se je pritoževal, da “nihče nikogar ne seznani z vsebino Rehnovega predloga glede mediacije, ker zadeve pač morajo biti javne in javnosti poznane.” No comment!
Druga zgodba je Gjenero, ki ga novinarska in politična javnost v ZG tretira kot drugorazrednega analitika (po mojem skromnem mnenju z občasnimi solidnimi prebliski) in se je v zadnjih mesecih ponovno pojavil v HR medijih po “priporočilu” Mesićevega kabineta, ki mu a propos ni povsem “neznan” saj je sodeloval v njegovem (Mesićevem)volilnem štabu leta 2005. Vse lepo in prav, zakaj pa ne? A potem je nekoliko neprimeren samovšečni pridevek “neodvisni,” ki si ga veselo daje pred priimkom v nastopih v SLO, medtem, ko lahko o tem na HR samo sanja, predvsem pa to ni res. Pojava “Mesićevih fantov” v SLO medijih je v zadnjem času zelo aktualna, prisotna a večini neopazna. Med nje sodi tudi “lobist” in predsednik Društva SLO – HR prijateljstva dr. Božo Dimnik, ki vedno “pozabi” pri predstavljanju dodati, da je tudi častni konzul RH v SLO in zelo tesen prijatelj predsednika Mesića. Tega ne zapiše niti večina novinarjev, namreč glede častnega konzula RH v SLO. Predsednik društva SLo HR prijateljstva (in ne obratno) in častni konzul RH v SLO je seveda zanimiv contradictio in adiecto et subiecto, ki malo spominja na Ruplovo svetovanje in ministrovanje “v senci” hkrati. Seveda, konec koncev, why not. Njuna stvar. Tako Dimnikova in Gjenerova kot Dimnikova in Mesićeva. A vendar zadeve niso tako preproste. Podrobno spremljanje, čitanje da ne rečem analiza nastopov, izrečenega ali napisanega s strani Gjenera in Mesića bi pokazala nenavadno visoko identičnost njunih stališč ter pogledov s stališči in pogledi Mesića. OK, tudi to je v redu, zakaj ne. Z dodatkom: potrebno je vedeti in se primerno predstaviti. Npr. dr. Božo Dimnik, častni konzul RH v SLO Ali: Davor Gjenero, politični analitik. Brez “neodvisni.” Vsaj to.
Summa summarum: nenavadna in bizarna je ta zodba o Vajglu, Gjeneru, da o Dimniku ne govorimo. O Mamićih, Vasletih, Repovžih in Jančičih et consortes pa tako in tako ne velja izgubljati besed.
BTW Gjenorovih odhodov iz studia in siceršnjega eksibicionizma pa so v Zg že navajeni. Nihil novum sub sole!

De “DS”

Če se zapis nanaša na moje pisanje (kar v resnici vsebinsko ni videti) potem je potrebno reči, da je odgovor oblikovno in terminsko prenapihnjen. Brez razloga in prave potrebe. Nikomur, pa niti dr. Devetaku, nisem očital, ne v tem zapisu ne sicer, da je “izdajalec” ali da mora biti “Pahorjev istomišljenik.” Ne vidim razloga za razburjenje niti za terminologijo iz skladišča SNS ali zavoda 25. junij.
Res pa je, da so bila stališča, ki jih je dr. Devetak predstavil v zgoraj navedenem kontekstu “prohrvaška” v tistem delu, ko so bila predstavljena brez realne argumentacije. Poleg tega je bilo povedanega tudi marsikaj drugega s čemer se osebno sicer ne strinjam a ljubi bog, zakaj pa bi se moral? Spoh pa ne trdim, da je bilo “prohrvaško.” Bile so tudi stvari s katerimi se strinjam.
Kot “prohrvaška” ne smtram stališča, ki argumentirano zastopajo stališča RH, pa četudi so ta (bistveno) različna od stališč Slovenije. in enako velja vice versa za razliko med “proslovneskimi” in stališči RS. Kot “prohrvaška” smatram stališča, ki se poenostavljeno in enostransko a priori postavljajo kot edino možna in dokončno veljavna v korist ene strani, v tem primeru v korist RH. Enako lahko označimo ne ravno majhen del stališč, ki je prisoten in se želi uveljaviti, tudi vsiliti v Sloveniji.
A poleg teh so na strani RH kot Slovenije stališča in pogledi, ki v svoji subjektiviteti, različnosti in specifiki zaslužijo in zahtevajo argumentirano ter strpno proučitev. Sine ira et studio, če želimo, da se pride do obojestransko sprejemljive rešitve in katero bo na daljši rok sprejela, interiorizirala, javnost v obeh državah. To je edini pravi kriterij in vodilo do razrešitve problema v duhu sodobne in prihodnje Evrope. Ekskluzivni pro domo sua ali eksibicionistični contra domo sua me kot taka niti ne zanimata niti v tem vidim realno pot do razrešitve problema. Kar me zanima je inkluzivni argumentum a simili ad simile.
Kar zadeva mnenje o “lažnivem kljukcu Vajglu” pa le to: lahko se nekdo z mnenji Iva Vajgla strinja ali ne, lahko nekdo razume njegove poteze kot izraz preobremenjenosti ali komunikacijske nespretnosti in vse to sprejema ali pa ne. It’s up to someone. Toda laži? Katere? Pri takem očitku je potrebno biti malo bolj konkreten, da si prepričljiv in ne zapadeš v ceneno osebno obračunavanje.

@Tomaž Šaunik

Meni se sam klic Vajgla v oddajo ne zdi prav nič sporen, vsaj na način kot ga je predstavil voditelj oddaje ne. Če čez prst povzamem…Vajgl pokliče v oddajo in prosi za vključitev, voditelju se zazdi, da bo z njim popestril oddajo… Tudi modrovanje mi v teh časih “demokracije” ne izpade niti povprečna žaljivka… Lažnivi kljukec zato, ker se je nesramno in pobalinsko zlagal! Zlagal, da je bil povabljen v oddajo. Sam je priznal, da je v avtu poslušal oddajo in ga je pojezilo in tudi voditelj oddaje je povedal, da je Vajgl klical sam (oz. njegov kabinet), torej, da ni bil povabljen! Diplomat njegovega kova (to bolj leti na njegovo pozo v javnosti kot pa da bi poznal njegove morebitne diplomatske podvige) si kaj takega, vsaj po mojem mnenju, ne sme in ne more privoščiti! Človek, ki bi moral pokati po šivih od kredibilnosti se zlaže za “red velikosti” otroške lizike!?

Kar pa se Piranskega zaliva tiče pa zaenkrat 100% podpiram Hrvate. Do danes mi nihče ni predočil niti enega pravega argumenta, zakaj bi se zaliv delil drugače kot po sredinski črti in kot je to sodna praksa po celem planetu. Argument kot je “naša potreba, strateška pomembnost” je argument za črno kroniko in kliče po agresiji. Malce me spominja na Busheve argumente moči, kar izsiljevanje definitivno je. Ker si pač z nekaj pilatusi in nedobavljenimi Patrijami ne moremo dosti pomagati…?

Vse skupaj razumem kot borbo za prestiž kratkega uma vladajoče garniture, ki je v državnem zboru pridobila “brothers in arms”. Strateškega interesa za luko Koper ni, ker nam svobodo plovbe zagotavlja mednarodno pomorsko pravo, poleg tega pa nam Hrvati ponujajo, še dodatne garancije po naših željah…

Pa da ne bom preveč pameten. Naj odloči kompetento sodišče. Le zakaj za vraga se mu izogibamo če so naši argumenti tako močni? Do takrat pa bo edini jezik agresija, ki se bo predvsem lomila na hrbtih ob meji živečih ljudi in tudi mi vsi bomo zato plačevali. Hrvaška je naš tretji po velikosti zunajetrgovinski partner…