Glede vinjet bo vlada, je napovedal prometni minister Patrick Vlačič, kmalu sprejela ukrepe, saj je ‘finančna konstrukcija Darsa namreč trenutno povsem porušena, vinjete pa so še bistveno poslabšale ta položaj’. Kdo bi si mislil!? ‘Prodaja vinjet je do zdaj slaba, precej slabša, kot so predvidevale projekcije’, je še dejal minister v pogovoru za STA. Glej čudo: ‘Dars bi lahko imel zaradi tega po pavšalnih ocenah med 30 in 70 milijonov evrov minusa. Vemo pa, da v času od nastopa položaja ni bilo mogoče spremeniti sistema cestninjenja.’ A da res?!
Dars je, če sem si dobro zapomnil podatke izpred kakšnega tedna dni, prodal približno 670.000 letošnjih letnih in nekako 100.000 polletnih cestninskih nalepk. Ne razumem dobro, kako so te številke lahko ‘precej slabše, kot so predvidevale projekcije’. Prej bi rekel, da so ‘precej slabše’ projekcije, ki so predvidevale višjo prodajo. (Če takšne projekcije res obstajajo in niso zgolj ministrova priložnostna ‘retorična figura’, ne bi bilo odveč izvedeti, kdo – na Darsu? – jih je naredil.) Slabi dve tretjini v Sloveniji registriranih osebnih in dostavnih vozil imata letno nalepko (nekaj malega najbrž tudi polletno), večino polletnih vinjet pa so pokupili tujci, ki jih je bilo v tem poldrugem mesecu zime kajpak bistveno manj kot ob lanski uvedbi vinjet tik pred začetkom vrhunca poletne turistične sezone.
Ker je prodaja vinjet po Vlačičevih besedah ‘precej slabša’, zaradi česar bi Dars lahko imel od 30 do 70 milijonov minusa, poglejmo najprej, koliko je z doslej prodanimi avtocestna družba zaslužila. 670 x 55 znese 36,85 milijona evrov plus 100 x 35 je 3,5 milijona, skupno okroglo 40 milijonov evrov. 40 milijonov evrov proti – naj vzamem najnižjo številko – 30 milijonov evrov minusa. Se šali minister Vlačič ali se je šalil tisti, ki je delal projekcije? In koliko verodostojne so ocene o 30 do 70 milijonih minusa zaradi precej slabše prodaje od projekcij’, torej ocene v razponu celotnega dosedanjega iztržka od vinjet?
OK, morda STA ministra ni dobro povzela ali pa minister ni bil v najboljši formi, ko je odgovarjal. A kaj si kaže potem misliti ob Vlačičevi pripombi, da ni bilo časa za spremembo cestninskega sistema? Res je namreč, da to ‘vemo’, toda za spremembo cestninskega sistema takrat ni šlo. Šlo je zgolj in samo za podražitev vinjet in uvedbo nekajdnevnih, ki jih prejšnja vlada ni uvedla, ker je pač tvegala. Poglejmo čez palec: 670 krat 100 evrov (za letno nalepko) je 67 milijonov plus 100 krat 10 evrov (za nekajdnevno) je skupno približno 68 milijonov evrov.
Poenostavljam, seveda, a dejstvo je, da prometni minister (in finančni Franci Križanič) doslej nista govorila o pomanjkanju časa za spremembo cestninskega sistema, ampak da ni bilo časa za podražitev vinjet in uvedbo nekajdnevnih. Kar je bil vseskozi zgolj izgovor (zaradi katerega so trenutno zamrznjena evropska sredstva), kot so navsezadnje dokazale na vrat, na nos sklicane izredne zaključnoračunske in protirefendumske seje državnega zbora. Namesto nagle priprave zakonskih sprememb, potrebnih za ‘korekcijo’ vinjetnega sistema in cen, je minister konec lanskega leta ustanovil delovno skupino, ki naj bi se s problemom cestninjenja in vzdržnega financiranja avtocestnega programa poglobljeno ukvarjala. Njeno poročilo je Vlačič dobil in ga uspešno skriva, zato še ni znano tudi to, kaj v njem piše o cestninah za tovornjake. Tudi iz ‘tega naslova’ pa je letos mogoče pričakovati manj prilivov, saj se z ustavljanjem svetovnega gospodarstva in trgovine zmanjšuje tudi transport blaga. Transportna panoga bo tako nedvomno v težavah in minister Vlačič se misli z njo poln razumevanja – pogajati, čeprav …
Ob zavesti, da so se cestnine za tovornjake že lani podražile za 10 odstotkov, smo začeli razgovore s cestnimi prevozniki in ponudili jim bomo nekatere rešitve, za katere menimo, da so za njih ugodne. Treba se je zavedati, da je v Sloveniji veliko tranzitnega prometa, ki predstavlja breme tako za infrastrukturo kot za okolje. V preteklosti so nekatere blagovni tokovi čez Slovenijo potekali v večji meri, kot bi bilo glede na njihovo pot potrebno, ker so se izogibali dragim avstrijskim cestninam in to moramo preprečiti. /…/ Težko je narediti pravičen cestninski sistem, treba pa je najti zdravorazumski način, pri katerem je načelo ‘uporabnik plača’ vsaj v čim večji meri spoštovano. Pri vinjetah ni. Pavšali so nasploh zelo problematični. Če zberemo s pavšali v blagajno od cestnin osebnih vozil več, kot zberemo od tovornega prometa, bo dolg Darsa postal dolg Republike Slovenije. In bomo takoj zunaj konvergenčnih kriterijev. Če se bo cena vinjete spreminjala, se mora nujno spremeniti tudi cena cestnine za tovornjake. To je zelo povezan sistem.
Tako se navsezadnje mimogrede izkaže, da je manjši priliv od vinjet nemara celo dober, saj bi večji lahko presegel tistega od tovornjakov, ki se izogibajo dragim avstrijskim cestninam.
Res, kako zamotano je vse to: treba je upoštevati konvergenčne kriterije in evropske smernice, pa proračun in okolje, socialno in gospodarsko vzdržnost, infrastrukturno in demografsko politiko, tretjo razvojno os in Darsove kredite, zdrav razum in pravičnost, strateško lego in Emila M. Pintarja, avstrijske cene in švicarski model… Tako mala je ta vinjeta, pa toliko problemov ima minister Vlačič z njo.
