Kako je češki predsednik Vaclav Klaus vznejevoljil evroposlance

 ”Pred tem forumom želim ponoviti in spet jasno povedati – za tiste, ki ne vedo ali nočejo vedeti -, da za nas ni bilo in ni druge alternative kot članstvo v EU. V naši državi ni pomebnejše politične sile, ki bi lahko ali bi želela spodkopala to stališče”, je bilo prvo sporočilo češkega predsednika Vaclava Klausa v slavnostnem nagovoru poslancem evropskega parlamenta. Zakaj za Češko ni druge alternative kot članstvo v EU, katero Klaus hkrati ugotavlja, da ima kup napak? “Ne predstavljam si, da majhna država, kot je Češka, ne bi bila v EU. Če nisi v EU, si slab. Jaz nočem biti slab. Biti hočem dober in to izhaja tudi iz mojega govora.” Njegovo drugo sporočilo pa je bilo, da se s sedanjimi razmerami v EU ne smemo zadovoljiti, kar imamo, ni edina rešitev, o notranji organiziranosti EU je treba razpravljati.

“V Bruslju se nedvomno sprejema več odločitev, kot bi bilo optimalno. Tega je nedvomno več, kot zahtevajo države članice. Vi, poslanci evropskega parlamenta, se tega gotovo zavedate. Vprašanje, ki bi ga vam rad postavil, je zaradi tega zgolj teoretično: ste res prepričani, da vselej, ko glasujete, odločate o nečem, o čemer je treba odločati tukaj v tej dvorani in ne bliže državljanom, to je v državah članicah,” je poslance vprašal Klaus.

Nato jim je povedal, da ima evropska integracija kar precej možnosti in legitimnih rešitev. Trditve, da je sedanja institucionalna reforma dogma, ki je za večno ni dovoljeno kritizirati, je napaka, ki se je zelo hitro razširila, četudi je v v nasprotju tako z racionalnim razmišljanjem kot z 2000-letno zgodovino evropske civilizacije. Enako nesprejemljivo prepričanje je tudi, da obstaja samo ena in pravilna prihodnost evropske integracije, ki je vedno globlje povezovanje držav članic. “Za nobenega evropskega demokrata sedanji status quo in prepričanje v nenehno poglabljanje povezovanja ni ne blagoslov in ni oziroma ne bi smela biti dogma,” je dejal Klaus. Blaginjo po njegovih besedah ne zagotavlja samo svoboda ljudi in ustrezen gospodarski sistem. Ta sistem je tržno gospodarstvo.

 

Primerjava evropskega parlamenta z enopartijskim sistemom je zbodla tudi predsednika evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa. “V parlamentu iz preteklosti tega govora ne bi mogli imeti. Hvala bogu, da živimo v evropski demokraciji, kjer lahko vsak pove svoje mnenje. Smo evropska družina in kot v vsaki družini imamo tudi tukaj različna mnenja,” se je odzval na Klausove besede. Obisk češkega predsednika je izraz različnosti mnenj in demokracije v Evropi, je povedal Pöttering.

Obstoječi sistem odločanja v Evropski uniji je drugačen kot klasični parlamentarni demokraciji. V normalni parlamentarnem sistemu del poslancev podpira vlado, del opozicijo. Tega v evropskem parlamentu ni. “Tukaj ima podporo le ena sama izbira in tisti, ki razmišljajo o drugačni možnosti, so označeni kot sovražniki evropskega povezovanja. Ni še dolgo od tega, ko smo v našem delu Evrope živeli v političnem sistemu, ki dovoljeval drugih možnosti in zato tudi ne parlamentarne opozicije. Na podlagi te izkušnje smo se naučili bridke lekcije, da brez opozicije ni svobode. Zato politične alternative morajo obstajati,” je povedal Vaclav Klaus in tako ujezil nekatere poslance, da so protestno zapustili dvorano.

To ga ni zmotilo, nadaljeval je, da tudi odnos med posameznim državljanom posamezne države članice in predstavnikom EU ni standarden odnos med volivcem in politikom. Oddaljenost med državljani in predstavniki EU je bistveno večja kot v znotraj držav članic. Ta oddaljenost je pogosto poimenovana demokratični deficit, izguba demokratične odgovornosti, odločanje neizvoljenih, ampak izbranih, birokratizacija odločanja. Lizbonska pogodba bi te razmere celo še poslabšala. »Ker ni evropskega demosa ne evropskega naroda, te napake ni mogoče popraviti z okrepitvijo vloge evropskega parlamenta,« je prepričan Klaus.

 

Češki predsednik novinarjem ni želel odgovoriti, ali bo podpisal lizbonsko pogodbo, ker tudi “šahisti ne razlagajo vnaprej svojih naslednjih potez”. Je pa povedal, da ga protestni odhod nekaterih poslancev sploh ni zmotil, ker je za govornika najslabše, če je popolna tišina in so poslušalci nezainteresirani. Med njegovim govorom pa je bilo vzdušje v dvorani odlično. Je pa presenečen, da nekateri poslanci niso pripravljeni prisluhniti drugačnim stališčem.

Boji se, da utegnejo pospeševanje in poglabljanje povezovanja, pa prenašanje odločitev, ki so povezane z življenjem državljanov, na raven EU, ogroziti vse, kar je bilo dobrega narejeno v Evropi v zadnjih petdesetih letih. EU je bila do zdaj uspešna, delno tudi zaradi tega, ker so vse članice imele enako težo. Ne bi smeli dovoliti, da bi državljani živeli z občutkom, da evropski projekt ni njihov projekt, se razvija drugače, kot si želijo, ga sprejemajo le na silo.

S tem je po prepričanju Vaclava Klausa povezana tudi blaginja. Sedanji gospodarski sistem v EU je sistem zatrtega trga, je vse bolj sistem centralno kontroliranega gospodarstva. Razlog za sedanjo gospodarsko krizo je po njegovih besedah politična manipulacija trga. Edina rešitev je liberalizacija in deregulacija evropskega gospodarstva.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Kako je češki predsednik Vaclav Klaus vznejevoljil evroposlance”
  1. Andrej je rekel/rekla:

    Se strinjam s češkim predsednikom. EU ni tisto, za kar se prodaja državljanom. O evropskem parlamentu ne vemo ničesar; medijsko poročanje o delovanju, sprejemanju zakonov, polemikah, itd. … je nično.
    Strinjam se tudi s češkim predsednikom, da znotraj EU primankuje kritičnega dialoga. Kje je opozicija? Vsako negativno mnenje pa je označeno kot diskriminatorno, razdruževalno, …

    Use skupaj spominja na bivšo SFRJ. En kup propagande, da se državljani ne vprašajo po vsebini.

  2. Valentin je rekel/rekla:

    Kam sreče, da bi tudi v Sloveniji imeli kakšnega politika kalibra Vaclava Klausa!!!

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, ponedeljek, 25. maj 2009 

Človek bi pomislil, da bo vsesplošna kriza sprožila trezen razmislek o tem, kaj spremeniti v kolesju odločanja EU, da bi bilo od tega več koristi za vse. A nič od tega. Prej nasprotno. Z našim denarjem plačana EU-propaganda nas skuša na sprevržen način prepričati, da ni težava v delovanju spolitiziranega in zbirokratiziranega vrha Unije, ampak smo problem mi, njeni navadni državljani, ki nevedni nočemo dojeti veličine odločitev politične smetane držav Evropske unije.
/…/
Letni proračun evropskega parlamenta se namreč vrti okoli 1320 [...]

darja, sreda, 2. september 2009 

Evropa je na razpotju, nihče ne ve, kdo kje stoji. Isti ljudje, “ki so nam to sranje prinesli na mizo, nam zdaj govorijo, kako ga odstraniti”. To se dogaja zato, ker nimamo delujočih evropskih institucij, ker so na odgovornih mestih nepravi (nesposobni) ljudje, je prepričan francoski evropski poslanec politične skupine zelenih Daniel Cohn-Bendit. Kot je povedal v razpravi o memorandumu za novo evropsko komisijo, ki ga je objavil bruseljski inštitut Bruegel, je zdaj čas za ekološko in socialno preobrazbo sistema.
To [...]

darja, sobota, 13. junij 2009 

Odločanje o nadzorniku bank in finančnega trga sploh, ki naj bi v prihodnje preprečil takšne finančne in gospodarske krize, kot jo imamo zdaj, bo ena od prvih pomembnih točk, o katerih bo odločalo sedem poslancev iz Slovenije, ki so bili pravkar izvoljeni v evropski parlament. Odločali bodo tudi o novih oznakah na živilih – ali bodo proizvajalci še naprej lahko na etiketi navedli za navadnega državljana nerazumljive vrednosti ali pa bodo vendarle morali uporabiti sistem semaforja, ki se je v [...]

darja, nedelja, 4. oktober 2009 

Irci so se vendarle odločili, s prepričljivo večino, podpreti lizbonsko pogodbo, ki so jo pred dobrim letom zavrnili. Kljub temu še ni gotovo, da bo z novim letom 2010 pogodba lahko začela veljati. Ratificirati jo morata še Poljska – podpisati jo mora še predsednik – in Češka, kjer je 17 evroskeptičnih senatorjev zahtevalo novo presojo ustavnega sodišča. Do sprejema te odločitve pa lahko mine tudi pol leta. Iz Bruslja so v Prago zaradi tega že sporočili, naj v novi evropski [...]

darja, petek, 5. junij 2009 

Varovanje okolja in narave (podnebne spremembe, gensko spremenjene rastline, onesnaževanje …) je glavna tema, s katero bi se morali v glavnem ukvarjati poslanci evropskega parlamenta, ki bodo izvoljeni na tokratnih volitvah, je pokazala moderirana spletna razprava Kaj pričakujemo od evropskega parlamenta? na forumu www.evropske-volitve.si. Kakor je v poročilu navedel moderator Simon Delakorda, je na drugem mestu reševanje finančne in gospodarske krize (odpuščanja delavcev, plače …), na tretjem pa že mladi in izobraževanje (mobilnost, zaposlovanje, boljši pogoji za študij …). Širitev [...]