Da se je notranja ministrica Katarina Kresal odločila požvižgati na javni razpis za direktorja policije, je zame prijetno presenečenje. Ne vem sicer, kdo se je prijavil na aktualni razpis in zakaj ministrica s ponudbo ni bila zadovoljna, a njena odločenost, da predlaga odpravo zakonske obveznosti javnega razpisa za to funkcijo, je vredna načelne podpore.
Če bi po novem notranji/a minister/ica imel/a ‘diskrecijsko’ pravico, da vladi neposredno in lastnem premisleku predlaga kandidata za direktorja policije, bi končno vedeli, kdo je odgovoren za imenovanje prvega policista. Kresalova to odgovornost očitno hoče prevzeti in tovrstna pripravljenost v tej državi ni prav pogosta dobrina. Uradniški svet, Kas in sedem Kaskov …, vse mogoče naprave so bile izmišljene in se izmišljujejo z (morda) dobrim namenom izbire ‘najbolj strokovnih’, a enim samim učinkom – da na koncu nihče ni odgovoren za nič in nikogar.
Kresalova kani za ‘vmesno obdobje’ (do spremembe zakona) vladi predlagati, naj za vršilca dolžnosti direktorja policije imenuje Janka Gorška. Ne vem, ali je to tudi že njen izbranec za ves direktorski mandat (videti je, da je) in tudi ne, ali je predlog za zamenjavo sedanjega v.d. Matjaža Šinkovca kaj povezan z njegovim nedavnim nepremišljenim podpisom pod ovadbo pisatelja Gorana Vojnovića. Kresalova je takrat – po umiku ovadbe, zaradi katerega so ji nekateri očitali ‘politični pritisk’ na policijo - Šinkovčev ponujeni odstop zavrnila, zdaj pa vendarle predlaga njegovo zamenjavo. Če je to imela v mislih že ob zavrnitvi Šinkovčeve izjave, je ravnala taktično premišljeno in ‘z občutkom’; tudi tega v tej državi ni v izobilju.
Ni pa nujno, da bodo nad namerami notranje ministrice Kresalove vsi tako prijetno presenečeni. Opozicija itak ne, tam bodo zagnali nikoli ustavljene mlinčke ‘političnih menjav’ na visoke obrate. Na nerazumevanje pa lahko Kresalova naleti tudi pri ‘lomilcih stare prakse’ v koaliciji. Navsezadnje je njena namera v kričečem nasprotju z razglašenim ‘podružbljanjem’ kadrovske politike, ki je videti tako pomembna predsedniku vlade.





Zraven Kresalove velja omeniti sse Klemencica okrog izbrisanih. Vsaj notranje zadeve se izboljsujejo pri polomu zunanje politike.