Tako kot je desnica na političnem in socialnem področju, je tudi desnica v Cerkvi. Glede Judov pa obstaja koncilska izjava, v kateri je Cerkev obžalovala vse, kar se je zgodilo Judom tudi na podlagi starih sporov in sovraštva, recimo zaradi obtoževanja Judov, da so krivi za Jezusovo obsodbo in smrt. Tudi katekizem Katoliške cerkve, ki je nastal pozneje, ima izrecno poglavje o tem, da tega ne moremo pripisovati judovskemu ljudstvu kot takemu, ampak da gre za širši problem Jezusove smrti, ki zadeva vsakega človeka. Kar pa zadeva Jude – in seveda tiste, ki so bili neposredno v to vpleteni –, seveda ne moremo kriviti kar vseh. To je tako in tako katoliško stališče. Tako da tudi glede te točke skupnost Pija X. ni v edinosti s splošnim prepričanjem Cerkve.
/…/
Glede temeljnih verskih resnic in glede moralnih načel pač ni pričakovati, da bi se Cerkev kaj bistveno spreminjala in hotela spremeniti. Ne morem se strinjati s tistimi, ki pravijo: Ja, če hočete biti malo bolj sprejemljivi, malo bolj in, potem spremenite to in to. To bi bila najslabša taktika. Če smo o nečem prepričani, se zaradi tega, ker se neka druga stvar na trgu morda bolje prodaja, ne bomo prilagodili trgu. Preprosto nismo za to tukaj, da strežemo okusu.
/…/
Ampak to, da se človek odtuji, ko gleda na samega sebe, na vrednost svojega življenja, skozi dolar, dinar, evro ali karkoli že, je gotovo alienacija. To je ena stvar. In še druga. Tipičen primer sedanje liberalne finančne krize je razlika med realno ekonomijo in financami, kjer so ljudje papir prodajali za cene, ki sploh niso bile realne, ki niso bile knjigovodske. In finance so se odtujile dejanski proizvodnji. To pa ustreza tudi Marxovi teoriji, da ekonomija ne sme postati neodvisna, ampak da mora biti vedno v službi človeka, da ne sme postati kot neki naravni zakon, neodvisen sam po sebi, in potem poveljevati ljudem, namesto da bi ljudje uporabljali ekonomijo za svoje potrebe …
Anton Stres, nadškof, v Delovi Sobotni prilogi
