Cestnina za težke tovornjake mora vključevati stroške za škodo, ki jo povzročajo s hrupom in stroške za onesnaževanje zraka, menijo poslanci odbora za transport v evropskem parlamentu. Odločali so o predlogu sprememb in dopolnitev direktive o evrovinjeti, ki jih je predlagala evropska komisija. Do sprejetja in uveljavitve nove direktive je zaradi različnih stališč držav članic kljub temu še daleč. Največje politične skupine v evropskem parlamentu so dosegle dogovor, katere stroške je prevoznikom treba zaračunati oziroma, kateri so “plačljivi zunanji stroški”. Nekateri poslanci so med te stroške želeli uvrstiti tudi izpuste ogljikovega dioksida, ker tovornjaki enako kot letala s svojimi izpusti povzročajo podnebne spremembe, vendar njihov predlog ni bil sprejet.
Ker so poslanci največje politične skupine – evropskih ljudskih in krščanskih strank (EPP-ED) – menili, da zaradi gospodarske krize ne gre prevoznikov obremeniti s takso zaradi povzročanja zastojev na cestah, pa tudi diskriminatorna bi bila, saj tudi drugi vozniki povzročajo kolone, so izglasovali kompromisno rešitev, da bodo lahko države članice same določile takso zaradi povzročanja zastojev, če bodo morali podobno takso plačevati vsi uporabniki cest. Če bo ta predlog dokončno sprejet, bodo države članice morale narediti analizo stroškov in akcijski načrt za zmanjšanje zastojev, preden bodo uvedle to takso.
Za Slovenijo, ki načrtuje uvedbo elektronskega sistema cestninjenja brez ustavljanja, je pomembno, da predlog sprememb in dopolnitev direktive, ki je bil potrjen na odboru za transport, predvideva elektronski sistem zaračunavanja takse glede na to, kako sodobno vozilo ima prevoznik v skladu z evropskimi standardi (Euro 0 do VI). Večji onesnaževalci bi za onesnaževanje zraka seveda plačevali višjo takso kot lastniki čistejših vozil. Višina takse zaradi povzročanja zastojev pa bi se razlikovala glede na čas vožnje, kar pomeni, da bi bila najvišja v konicah, ko je promet najbolj gost. Njen namen naj bi bil spodbujati prevoznike, da bi odšli na ceste zunaj konic.
Takso zaradi onesnaževanja okolja bi seveda pobirale države članice. Evropski poslanci vseh političnih skupin se strinjajo, da bi njihove vlade bilo treba zavezati, da bi smele ta denar uporabiti izključno za izvedbo načrtov za uvedbo okolju bolj prijaznega prometa in za gradnjo alternativne prometne infrastrukture.
On roads in mountainous regions and conurbations, a “mark-up” cost is introduced. The extra revenue from this mark-up would be invested into alternative parallel transport links (for instance, a mark-up introduced on the Alpine section of the Lyon-Genoa motorway would finance a parallel railway route).
Veljavna direktiva o evrovinjeti velja le za cestninjenje tovornjakov, ki so težji od 12 ton, in za tiste ceste, ki so del evropskega transportnega omrežja (TEN), ki povezujejo države članice. Spremenjena in dopolnjena direkiva bi veljala za vozila od 3,5 tone skupne teže, veljala bi za vse ceste v okviru omrežja TEN in tudi za ceste, po katerih “poteka pomembne del mednarodnega transporta blaga”. Države članice bi ohranile pravico do uvedbe mestnih taks za preprečevanje zastojev, kakršno recimo že pobirajo v Londonu.
Vsi poslanci evropskega parlamenta bodo v prvem branju o spremembah in dopolnitvah direkive o evrovinjeti odločali na plenarnem zasedanju marca. Manj se s sprejemom mudi državam članicam, saj ministri za promet v okviru sveta EU ne morejo doseči političnega dogovora. Francozom lani v jeseni blokade ni uspelo prebiti, Čehi pa upajo, da bodo kompromisno rešitev našli do junija. Tranzitne države, zlasti Francija in Avstrija, si prizadevajo za čim hitejši sprejem nove direktive, največji nasprotnici pa sta Nemčija in Italija, ki vztrajata, da v času krize ni mogoče prevoznikov dodatno obremenjevati s taksami.
Ena od spornih točk je določanje zunanjih stroškov, nekatere članice vztrajajo, da želijo imeti pri tem bolj proste roke, kot je predvidela evropska komisija in tudi francosko predesedstvo. Odprto je tudi še vprašanje pravne podlage, nekatere države članice namreč zahtevajo, da bi morala biti pravna podlaga za zaračunavanje dodatne take za onesnaževanje okolja evropska davčna zakonodaja in ne direktiva o evrovinjeti. Pogajanja o odprtih vprašanjih, ki bi se zaključila s kompromisnim predlogom, med svetom EU, evropsko komisijo in evropskim parlamentom se še niso začela. Zaradi tega je že tako rekoč jasno, da končna odločitev ne bo sprejeta pred letom 2010.
