Slovenija med novimi članicami EU na vrhu po rasti stečajev

Slovenija je med novimi članicami EU iz Srednje in Vzhodne Evrope na prvem mestu po povečanju stečajev podjetij v letu 2008, je pokazala raziskava družbe Creditreform. Lani je šlo v stečaj 657 družb, kar je 17,3 odstotka kot leto prej. Povprečna rast števila stečajev v novih članicah EU iz Vzhodne in Srednje Evrope je lani sicer bila 11,6 odstotka. Najvišjo stopnjo stečajev imajo med novimi članicami EU baltske države – v Litvi gre v stečaj 115 na 10 tisoč družb, v Estoniji 108 in Latviji 99. V Sloveniji gre v stečaj 72 na 10 tisoč družb, povprečna stopnja v novih članicah EU iz Srednje in Vzhodne Evrope pa je 52.

V starih članicah EU, Švici in na Noveškem so v povprečju zabeležili okrog 11-odstotno rast. Rekorderka je Španija, kjer je lani šlo v stečaj 2100 družb, kar je 138,6 odstotka več kot leta 2007. Sledi ji Irska s 700 stečaji in rastjo 120,8 odstotka. Na Danskem so lani imeli 3710 stečajev, kar je 54,5 odstotka več, kot v letu 2007. V Creditreform pravijo, da je te države že leta 2008 v polni meri prizadela gospodarska kriza, banke pa so zaostrila pogoje za kreditiranje podjetij. Večine zahodnoevropskih držav val stečajev še ni zajel v polni meri.

Najvišjo stopnjo  nesolventnosti ima sicer Luksemburg, kjer gre v stečaj 233 na 10 tisoč družb), z 224 je na drugem mestu Avstrija, tretja je z 215 stečaji na 10 tisoč družb Francija. Povprečna stopnja stečajev v Zahodni Evropi je 83 na 10 tisoč družb.

Lani je v Evropi zaradi stečaja izgubilo zaposlitev 1,4 milijona ljudi, leta 2007 pa 1,2 milijona. Med podjetji, ki so uvedla stečajni postopek, je lani bilo 36,4 odstotka storitvenih družb (leta 2007 34,3 odstotka). Finančna kriza in padec gospodarske rasti sta najbolj prizadela transportni sektor, nepremičninski sektor, povečuje se delež gradbenih podjetij, ki izpolnijo pogoje za stečaj. Lani je bilo med vsemi podjetji, ki so šla v stečaj, 17,6 odstotka gradbenih podjetij, zdaj je ta delež že 19,3 odstotka.

Najmanj stečajev so analitiki Creditreform zabeležili pri podjetijih s področja predelovalnih dejavnosti. Njihov delež je zdaj 11 odstotkov, lani je bil 12,4 odstotka. Trgovskih podjetij je bilo lani med vsemi, ki so v Evropi šla v stečaj, 33,3 odstotka, lani pa 33,7 odstotka. V letošnjem letu se bo število stečajev nadpovprečno povečalo v Vzhodni in Srednji Evropi, predvsem v baltskih državah, je pokazala anketa med podjetji.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 13. januar 2010 

Novembra lani je bilo v 16 članicah evroobmočja brez službe 15,7 milijona ljudi, v vseh članicah EU pa 22,9 milijona. Stopnja brezposelnosti v 16 članicah evroobmočja je novembra lani dosegla 10 odstotkov, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V vseh 27 članicah EU je bilo brez službe 9,5 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Članice evroobmočja so novembra lani dosegle najvišjo stopnjo brezposelnosti po avgustu 1998, vse članice EU pa po januarju 2000, ugotavljajo evropski statistiki.
Po podatkih Evrostata sta imeli novembra [...]

darja, sreda, 8. julij 2009 

Gospodarska in finančna kriza je države Vzhodne in Srednje Evrope hudo prizadela. V Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos rast bruto domačega proizvoda kar za 14 odstotnih točk nižja kot v drugem četrtletju 2008, ugotavljajo analitiki avstrijskega inštituta WIIW. Letošnje leto bo za vse države Srednje in Vzhodne Evrope še slabo, prihodnje leto bo leto stagnacije, rast pa lahko spet pričakujejo v letu 2011, a ta ne bo več dosegla ravni pred krizo.
Za Slovenijo WIIW letos napoveduje 4-odstotno gospodarsko [...]

darja, torek, 24. marec 2009 

Kar je predsednik češke vlade Mirek Topolanek kot predsedujoči svetu EU skupaj s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom februarja pompozno napovedal, so voditelji na vrhu EU konec prejšnjega tedna zelo na tiho spremenili. Odločili so, da 7. maja v Pragi ne bo izrednega vrha EU o zaposlovanju. Ocenili so, da se socialni partnerji vse lahko dogovorijo s predstavniki češkega predsedstva in evropske komisije, pa s predstavniki prihodnjih dveh predsedstev – v drugi polovici letošnjega leta bodo to Švedi, v [...]

vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

darja, četrtek, 9. julij 2009 

Podjetja po svetu se v krizi enako odzivajo na enake informacije, imajo podobna pričakovanja. Samo ena izjema je – brezposelnost. Stopnja brezposelnosti se je v letu dni v Španiji povečala za 8 odstotnih točk, na Irskem za 6, v Nemčiji in na Nizozemskem je ostala tako rekoč nespremenjena, v Franciji se je povečala za 1,5 odstotne točke, ugotavlja izvedenec inštituta Bruegel Jean Pisani‐Ferry.
Te razlike so deloma seveda posledice različne intenzivnosti recesije, padec gospodarske rasti je namreč v različnih državah različen. [...]