Banke bi morale najprej razkriti, katere in koliko gnilih vrednostnih papirjev imajo v svojih bilancah, jih po tržni ceni odpisati, šele potem bi jih smele odložiti v slabo banko, ki jo ustanovi država, namerava evropska komisija zahtevati od članic EU, so izvedeli pri FT Deutschland. Slabe banke bi smele poleg tega sprejeti le določen obseg določenih papirjev, ne pa vse povprek in vsaka po svoje. Ovrednotenje po tržni ceni bi zagotovilo, razlagajo na komisiji, da bi odpise najprej absorbirali z lastnimi sredstvi bank. Tako bi učinkovito preprečili škodljive posledice na konkurenco in škodljiva ravnanja (moralni hazard) ter minimalizirali stroške za državo. O tem bodo predvidoma v torek na rednem zasedanju razpravljali finančni ministri članic EU.
Ker za mnoge rizične papirje še vedno ni tržne cene, na evropski komisiji ocenjujejo, da banke čaka še en val velikih odpisov slabih naložb. Po razkritju in odpisu teh naložb utegne marsikateri banki ostati premalo kapitala za dosego kapitalske ustreznosti. Politika bo imela v tem primeru na izbiro rekapitalizacijo, če bo ocenila, da se to izplača, ali podržavljenje. Za državne proračune bo to veliko breme, kar pa je lahko problem, saj evropska komisija tudi ugotavlja, da imajo države članice komaj še kaj sredstev za nove programe za reševanje bank in spodbujanje gospodarstva. Proračunski primanjkljaj držav članic bo leta 2010 dosegel 4,8 odstotka BDP, kar je bistveno več od 3 odstotkov BDP, kar je meja v skladu z maastrichtsko pogodbo, in največ v zadnjih 15 letih.
Pritisk na vlade, naj sprejmejo dodatne drage programe za pomoč gospodarstvu, se bo stopnjeval, kajti kriza se bo v prvem polletju letošnjega leta še poglabljala, predvideva evropska komisija, fiskalne možnosti, da bi države financirale nove programe pa so zelo omejene. Za konjunkturne programe bodo vlade držav članic po oceni komisije v letih 2009 in 2010 skupaj na ravni EU namenile 3 do 4 odstotke BDP. Tudi ta točka je na dnevem redu torkovega zasedanja ministrov za finance.
...
