Nobeno poroštvo še ni bilo izdano, še manj da bi država bankam odobrila kakšno posojilo. Bankirji zdaj iščejo možne vire na kapitalskih trgih in ugotavljajo, po kakšni ceni so sploh dosegljivi. Najprej je na trg seveda morala država z obveznico, da imajo poslovne banke neko referenčno ceno. Bankirji so to čakali, zdaj so na vrsti sami. Preden pa oddajo vlogo za poroštvo na SID banko, morajo dobiti zagotovila potencialnih vlagateljev, da jih bodo pripravljeni financirati. Za male banke po naši oceni poroštva niso primerna. Nekatere niti nimajo mednarodnih bonitetnih ocen, zato verjetno tudi računajo na kakšne druge oblike pomoči države. Z bankami se nameravamo v najkrajšem možnem času sestati, da se seznanimo, ali se bodo odločile za katerega od ponujenih ukrepov in v kakšnem obsegu.
/…/
V zadnjem poročilu o stabilnosti smo zapisali, da je tega /bančnih posojil za menedžerske odkupe/ za okoli 1,2 milijarde evrov. A včasih ni jasno, ali je posojilo namenjeno prevzemu ali financiranju obratnih sredstev. Kjer je bilo posojilo odobreno pravni osebi, ki je bila ustanovljena za namene prevzema nekega podjetja, je to enostavno. Če pa gre za posojilo družbi, ki ima tudi svojo dejavnost, pa ni mogoče ugotoviti, kolikšen delež je bil namenjen prevzemnim aktivnostim. Po anketi med bankami spomladi lani naj bi bilo teh sredstev za okoli milijardo evrov. Ob tem je treba poudariti, da gleda Banka Slovenije z vidika tveganj kot eno tveganje izpostavljenost banke do določene skupine formalno ali neformalno povezanih podjetij. Ne glede na to, za kakšne namene so bila odobrena posojila. Tudi bankirji morajo to gledati kot eno tveganje. Prevzemne aktivnosti smo izpostavili predvsem zato, ker so deloma prispevale k visoki posojilni rasti v letu 2007. Posledica kreditiranega prevzema podjetja pa je, da so podjetja, ki so tarče prevzema, bolj zadolžena in zato bolj občutljiva za šoke iz okolja. To velja tudi na primer za nekatere ciklične panoge – gradbeništvo, trgovino in dobavitelje avtomobilske industrije, kjer finančni vzvod lahko multiplikativno deluje na izgube v času recesije
/…/
To /izločiti slabe terjatve iz bank/ je smiselno tam, kjer je obseg slabih terjatev tako velik, da hromi delovanje bančnega sistema oziroma delovanje sistemsko pomembne banke. Pri nas takšnih razmer ni. Medbančni trg ne deluje zaradi velike mere nezaupanja med bankami.
Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, v Dnevniku
