Ali Avstrijci, zlasti njihove banke, utemeljeno vse glasneje opozarjajo na težave v državah Vzhodne Evrope? Gabor Hunya, izvedenec Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je za razgledi.net povedal, da razmere v Vzhodni Evropi niso slabše kot v Zahodni Evropi, zato ni razloga, zakaj bi se investitorji v Vzhodni Evropi bolj bali kot kjer koli drugod. Slovensko gospodarstvo bo letos stagniralo, madžarsko gospodarstvo bo v recesiji, poljsko in češko gospodarstvo pa bosta zelo počasi rasli. V Evropi je zelo malo držav, ki bodo letos imele gospodarsko rast, in med njimi bo tudi nekaj držav iz Vzhodne Evrope.
“Če so se banke uštele, tega sicer ne vem, gotovo pa imajo kot povsod težave. Ampak za zdaj kaže, da so stabilne,” pravi Hunya. Ne vidi konkretne banke in konkretne države, za katero bi imel indice, da bi bilo mogoče reči, da jim grozi propad. Seznanjen pa je seveda, da so mednarodne banke, ki poslujejo v Srednji in Vzhodni Evropi, januarja, pozvale EU in Evropsko centralno banko, naj svoje protikrizne ukrepe razširita tudi na to regijo. Evropska centralna banka je ta predlog zavrnila, ker se nanaša tudi na nečlanice EU, avstrijska vlada pa ga je kljub temu podprla, gre pa za to, da bi bile hčerinske banke in podružnice v Vzhodni Evropi deležne enake podpore kot njihove matere v Zahodni Evropi.
Ob tem je dobro spomniti, da je evropska komisija decembra lani, ko je potrdila slovensko shemo za pomoč bankam v višini 12 milijard evrov, poudarila, da je “ta shema odprta za vse slovenske solventne kreditne ustanove, tudi za podružnice tujih bank”. To pomeni, da za podružnice tujih bank jamči slovenski davkoplačevalec, ne avstrijski, italijanski, nemški ali francoski.
Gabor Hunya pojasnjuje, da imajo sicer banke v Vzhodni Evropi enake težave kot tiste na Zahodu, da dolžniki vse težje odplačujejo posojila. Razmere so gotovo težke, tudi zato, ker valute držav v Vzhodni Evropi v zadnjih mesecih izgubljajo vrednost, ni pa videti, da bi bile banke ogrožene. Toda kaj se res dogaja, vedo le banke same, tudi za Lehman Brothers še dan prej nihče ni vedel, da bo propadla. Novih podatkov o poslovanju bank še ni, ker banke še niso objavile bilanc za leto 2008. Podatki za prvih devet mesecev kažejo, da so vse imele precejšnje dobičke. Se pa problemi kopičijo, a še zdaleč niso tako veliki, da bi nakazovali resne težave. Pozive bank evropski komisiji in Evropski centralni banki je zaradi tega mogoče razumeti predvsem v smislu, da je treba pravočasno ukrepati, da bi preprečili hujše težave.
Vsekakor ni nepomembno, da sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in evropska komisija Madžarsko lani že reševala pred bankrotom, IMF je Ukrajini pomagal s 16,5 milijarde dolarjev posojila, Latviji je zagotovil 2,4 milijarde dolarjev za “stabilizacijo gospodarstva”. Srbija ima na voljo 516 milijonov dolarjev posojila. Na riziko zaradi hitre rasti kreditov v Vzhodni Evropi je IMF opozarjal že septembra 2007.
Položaj avstrijskih bank skrbi tudi precej Slovencev, ki imajo tam svoje prihranke. Da veliko ljudi ne more več odplačevati posojil, še ne pomeni, da banka zabrede v težave. Gabor Hunya ponazarja, da nobena banka ne more propasti, če recimo veliko ljudi svojega kredita po 1000 evrov ne more poplačati.
A kljub temu utegnejo navadni državljani kot davkoplačevalci imeti pomisleke zaradi pospešene širitve poslovanja avstrijskih bank v Vzhodno Evropo, ker jim zaradi tega zdaj grozijo dodatne težave. Sheme za reševanje bank namreč temeljijo na pomoči z davkoplačevalskim denarjem. Neposredne tuje naložbe so kot koristne ves čas podpirali tudi na WIIW. “Do zdaj so avstrijske banke večino svojih dobičkov ustvarile v Vzhodni Evropi. Kako bo naprej, še ne vemo. Dejstvo pa je, da v Avstriji tudi ni mogoče ustvarjati velikih dobičkov. Če katera banka nima dobička, ni krivec za to Vzhodna Evropa. Vstop v Vzhodno Evropo je bil rizičen posel, zato so bili tudi dobički za avstrijske banke tam nadpovprečno visoki. Zmanjšanje dobičkov in poslovanje brez dobička sodi k poslu. Zaradi tega ne vidim nikakršnega oškodovanja za davkoplačevalce,” pojasnjuje Gabor Hunya.
