Avstrijci zaradi naložb v Vzhodni Evropi v vse večji stiski

Predstavniki nemške Commerzbank, druge največja banka v Nemčiji, svetujejo mednarodnim investitorjem, naj prodajo 10-letne obveznice, ki jih je izdala avstrijska država, poroča časopis Presse. Analitik Peter Müller pojasnjuje, da prodajo predlagajo zato, ker je avstrijsko gospodarstvo tesno povezano z državami Vzhodne Evrope.

Za avstrijsko vlado je to velik problem, saj namerava letos izdati za 24 do 30 milijard evrov dodatnih obveznic. Te obveznice bodo Avstrijci lahko prodali le, če bodo zanje pripravljeni plačati vedno višje obresti. Prek obveznic se države zadolžujejo in pridobivajo denar za tekoče poravnavanje računov. Analitik banke UniCredit Michael Rottmann pravi, da obrestna mera za avstrijske obveznice že znaša 4,28 odstotka, kar je le malo manj od španske (4,32 odstotka). Nemci svoje obveznice zdaj prodajajo z obrestno mero 3,36 odstotka.

Obveznice, ki jih izdajajo države članice evroobmočja, kupujejo investitorji, ki nočejo prevzeti tako rekoč nikakršnega rizika. Ker ima Avstrija tesne gospodarske odnose z državami Vzhodne Evrope, njene obveznice po oceni analitikov niso nujno najbolj varne. Za kredite v Vzhodni Evropi imajo namreč avstrijske banke za 230 milijard evrov ali 68 odstotkov domačega bruto proizvoda terjatev. Če tega denarja ne dobijo vrnjenega, jim bo morala pomagati država. Investitorji bodo avstrijske obveznice kljub temu še kupovali, a bodo zahtevali vedno višjo obrestno mero, čeprav je ta že zdaj najvišja po letu 1994. Finančni izvedenci že ugibajo, ali bo Avstrija izgubila svojo odlično bonitetno oceno AAA. Bonitetne agencije so ocene za Španijo, Portugalsko in Grčijo že znižale.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sobota, 13. marec 2010 

Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim [...]

darja, torek, 1. september 2009 

Sedanja gospodarska kriza še zdaleč ni premagana, pa grozi že nov kolaps – dolarska kriza. Proračunski primanjkljaj je v ZDA v fiskalnem letu 2008/2009, ki se konča 30. septembra, dosegel 1,58 bilijona dolarjev (1,1 bilijona evrov), kar je 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda države. Z devalvacijo tečaja dolarja bi oblast v Washingtonu lahko poskušala zmanjšati dolg do upnikov v tujini. To bi povzročilo nov šok za svetovno gospodarstvo. V tem primeru bi morali Azija in Evropa zmanjšati svojo potrošnjo, svetovna [...]

darja, petek, 4. september 2009 

Kitajska bo prva kupila obveznice, ki jih bo prvič v svoji zgodovini izdal Mednarodni denarni sklad IMF). Kot je sporočil IMF, so podpisali pogodbo za nakup približno 50 milijard dolarjev obveznic, ki so nominirane v posebnih pravicah črpanja. To je kvazi valuta IMF, za katero Kitajska želi, da bi nadomestila dolar kot svetovno valuto.
The notes are denominated in Special Drawing Rights, a quasi-currency issued by the fund and promoted by China as a potential replacement for the dollar.
Po kitajskih poročilih [...]

vojko, sreda, 10. februar 2010 

Analiza gibanja slovenskih obrestnih mer za nova posojila podjetjem v letu 2009 razkriva, da so naše banke glede na povprečje evrskega območja obdržale oderuško visoke obrestne mere za nova posojila podjetjem.
Ker so obresti za posojila podjetjem glavni vir bančnih prihodkov, se odpira vprašanje, zakaj naše banke v nasprotju z evrskim območjem v minulem letu niso znižale obrestnih mer za nova posojila podjetjem?
/…/
Lanska eksplozivna rast bančnih stroškov oslabitev in rezervacij je povezana predvsem s hitro rastjo bančnih izgub zaradi naraščanja slabih [...]

vojko, sreda, 2. december 2009 

Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno [...]