V tej luči je treba gledati tudi na nov izum, ki ga je sproducirala slovenska ekonomska pop scena: solidarizem (glej Franjo Štiblar v Sobotni prilogi Dela). Na prvi pogled se sliši lepo. Vendar se vprašajmo, komu nov solidarizem najbolj koristi v državi z izrazito vlogo države blaginje in z drugo najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti v Evropi. Za solidarizmom boste našli obraze, ki so pod zastavo nacionalnega interesa skovali centre ekonomske moči na trhlih finančnih temeljih, ki ob kronični odvisnosti naših bank od tujega kapitala danes niso nič drugega kot eksplozivna finančna mešanica. S tem je Slovenija zaradi lastnih napak v skupini bolj ranljivih držav v današnji krizi. V državi, kjer je bila liberalna ideja vedno stigmatizirana, zaradi tega tudi nikoli dosledno implementirana, je zelo spretna medijska prevara, da je vzrok težav ravno liberalizem. Zato gre nov slovenski solidarizem razumeti predvsem kot solidarno jamstvo vseh nas davkoplačevalcev za napake nosilcev našega gospodarskega nacionalizma, ne pa solidarnost v smislu pravične delitve dohodka. Stroške tega bomo hitro občutili. To že kaže na primer višina obrestne mere, ki jo bo Slovenija morala plačevati na svoje novoizdane obveznice. Ta je približno dvakrat višja, kot jo danes plačuje Nemčija. Še pred letom dni razlik praktično ni bilo. Vsaka državna pomoč nas bo slovenske davkoplačevalce zato zelo drago stala. Še višjo obrestno mero na svoj dolg tujini bosta plačali državni banki. Zagotovo se bo morala država še bolj zadolžiti, da bo ti banki kapitalsko okrepila. Ker politika še vedno ne kaže pripravljenosti storiti nekaj s problematičnimi naložbami v vseh slovenskih bankah, bo največje koristi od tega imelo nekaj tistih, ki so pri njih najbolj zadolženi. Zato bomo davkoplačevalci nov slovenski solidarizem kazali tako, da bomo zanje odplačevali drag dolg, ne da bi od tega kaj dobili v zameno.
Igor Masten, ekonomist, v Dnevniku
Zanimivo, koga Masten poimenuje “slovenska ekonomska pop scena”. Kolumne v Dnevniku so pa kaj? Znanstveni traktati?
Sicer pa je jokanje nad neimplementacijo (hu, zveni kot implementacija evropskih direktiv) liberalizma v slovensko gospodarstvo popolnoma nesmiselno. Ker je slovensko gospodarstvo močno vpeto v liberalizirano svetovno gospodarstvo, potem neka povezava mora biti. Ali gre samo za korelacijo? In je trenutna slovenska kriza slučajno se pojavila istočasno s svetovno krizo?
Strinjam pa se, da solidarizem zveni preveč čudno in hibridno. Socializem se precej lepše sliši.