Vsako banko, ki potrebuje na stotine milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja, je najbolje podržaviti. Potem bi jo bilo treba prestrukturirati in čim prej zdrav del spet privatizirati. Cilj tega početja ne bi bil ustvarjanje državnih bank, ampak stečaj, ki bi ga država popolnoma nadzorovala. Nekateri akademiki predlagajo tudi klasičen stečajni postopek, a ta ne pride v poštev, ker bi trajal pet let, to pa je predolgo. Stečaj prek podržavljenja bi trajal nekaj mesecev, največ pa dve leti, je v pogovoru za spletno izdajo Spiegla povedal ameriški ekonomist in profesor na univerzi Harvard Kenneth Rogoff.
Stečaj pod nadzorom države bi potekal tako, da bi delničarji banke, iz katere bi ob tem nagnali vrh menedžmenta, morali svoje delnice odstopiti državi, ne da bi za to dobili plačilo. Dobili bi obveznice. in njihovi metniki bi del svojega premoženja dobili nazaj v obliki deležev v novi banki, ko bi jo spet privatizirali. “Kar zahtevam, ni radikalno. Rekel bi celo, da o tem ekonomisti že soglašamo. Vem, da to zveni nepredstavljivo. A nepredstavljivo je to, kar se zdaj dogaja,” pravi Rogoff.
Slabi banki, ki bi jo ustanovila država, da bi od bank prevzela slabe terjatve, harvardski ekonomist nasprotuje, ker bi država tako bankam podarila na tone davkoplačevalskega denarja. Najbrž 700 ali 800 milijard dolarjev. Problem je, da je luknja v finančnem sistemu bistveno večja. Če bi jo le delno zamašili, banke ne bi spet začele posojati denarja gospodarstvu. Vsaj ne dovolj. Rogoff upa, da bo vlada Baracka Obame zbrala pogum in sprejela njegov predlog, kajti sveženj za spodbujanje gospodarske rasti v vrednosti 800 milijard dolarjev, ki ga je predsednik ravnokar predlagal, ne bo dovolj.





I’m confused. Ne vem, zakaj bi lastniki dobili “kupnino” v obliki obveznic, če je banka v stečaju (torej je vrednost kapitala 0). Država naj izvede “prislini due dilligence”, na podlagi neodvisnega vrednotenja izračuna kupnino (če je kapital večji od nič) in jo izplača delničarjem. Če se delničarji ne strinjajo, naj se tej banki ne daje državnih pomoči, temveč gre zadeva do konca, do rednega stečaja.