Kenneth Rogoff: Banke je treba neodplačno podržaviti
darja, ponedeljek, 2. februar 2009 

Vsako banko, ki potrebuje na stotine milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja, je najbolje podržaviti. Potem bi jo bilo treba prestrukturirati in čim prej zdrav del spet privatizirati. Cilj tega početja ne bi bil ustvarjanje državnih bank, ampak stečaj, ki bi ga država popolnoma nadzorovala. Nekateri akademiki predlagajo tudi klasičen stečajni postopek, a ta ne pride v poštev, ker bi trajal pet let, to pa je predolgo. Stečaj prek podržavljenja bi trajal nekaj mesecev, največ pa dve leti, je v pogovoru za spletno izdajo Spiegla povedal ameriški ekonomist in profesor na univerzi Harvard Kenneth Rogoff.

Stečaj pod nadzorom države bi potekal tako, da bi delničarji banke, iz katere bi ob tem nagnali vrh menedžmenta, morali svoje delnice odstopiti državi, ne da bi za to dobili plačilo. Dobili bi obveznice. in njihovi metniki bi del svojega premoženja dobili nazaj v obliki deležev v novi banki, ko bi jo spet privatizirali. “Kar zahtevam, ni radikalno. Rekel bi celo, da o tem ekonomisti že soglašamo. Vem, da to zveni nepredstavljivo. A nepredstavljivo je to, kar se zdaj dogaja,” pravi Rogoff.

Slabi banki, ki bi jo ustanovila država, da bi od bank prevzela slabe terjatve, harvardski ekonomist nasprotuje, ker bi država tako bankam podarila na tone davkoplačevalskega denarja. Najbrž 700 ali 800 milijard dolarjev. Problem je, da je luknja v finančnem sistemu bistveno večja. Če bi jo le delno zamašili, banke ne bi spet začele posojati denarja gospodarstvu. Vsaj ne dovolj.  Rogoff upa, da bo vlada Baracka Obame zbrala pogum in sprejela njegov predlog, kajti sveženj za spodbujanje gospodarske rasti v vrednosti 800 milijard dolarjev, ki ga je predsednik ravnokar predlagal, ne bo dovolj.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Kenneth Rogoff: Banke je treba neodplačno podržaviti”
  1. stupid je rekel/rekla:
    ponedeljek, 2. februar 2009 ob 13:53

    I’m confused. Ne vem, zakaj bi lastniki dobili “kupnino” v obliki obveznic, če je banka v stečaju (torej je vrednost kapitala 0). Država naj izvede “prislini due dilligence”, na podlagi neodvisnega vrednotenja izračuna kupnino (če je kapital večji od nič) in jo izplača delničarjem. Če se delničarji ne strinjajo, naj se tej banki ne daje državnih pomoči, temveč gre zadeva do konca, do rednega stečaja.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
Kenneth Rogoff o potrebnih evropskih reformah za čas po krizi
darja, torek, 7. julij 2009 

Vprašanje, kakšna bo pot rasti evropskega gospodarstva po finančni krizi, je za nekatere Evropejce, ki so še zmeraj prepričani, da utegnejo njihova gospodarstva in finančni sistemi propasti, enako vprašanju potnikom Titanika, kaj bodo počeli v New Yorku. Toda to vprašanje je ključno, glede na močne zunanje pritiske, zlasti ZDA in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), naj se pri svojih protikriznih ukrepih osredotoči na kratkoročne keynesinaske svežnje za spodbude gospodarstvu, v Guardianu piše ameriški ekonomist Kenneth Rogoff.
Res je, da so sedanje razmere [...]

gospodarstvo / odzivi: 0

Nemčija z dvema slabima bankama
darja, torek, 28. april 2009 

Po dolgotrajnih razpravah se je nemška vladna koalicija dogovorila, da bo država za odstranitev strupenih naložb iz bančnih bilanc ustanovila dve slabi banki – eno za zasebne banke in eno za javne deželne banke, poroča Spiegel. Zasebne banke se bodo predvidoma lahko svojih slabih naložb znebile s prenosom na namensko družbo, deželne banke pa prek javnega zavoda ali Zavodov v zavodu (Aida).
Model za odstranitev slabih naložb iz bank mora biti dokončno sprejet do sredine maja, v tem primeru se bodo [...]

gospodarstvo / odzivi: 0

Finančna Atlantida – 4100.000.000.000 dolarjev
darja, sreda, 22. april 2009 

Finančne ustanove po svetu bodo zaradi finančne krize imele kar za 4,1 bilijona dolarjev izgube, dve tretjini tega zneska oziroma 2,8 bilijona dolarjev bo odpadlo na banke, v svojem najnovejšem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Začel je z zneskom, ki je bil za navadne državljane še predstavljiv. Pred letom dni je ocenil, da bodo banke zaradi slabih naložb v ameriške vrednostne papirje izgubile 945 milijard dolarjev, to oceno je nato v prvih dneh oktobra dvignil na 1,4 bilijona dolarjev. [...]

gospodarstvo / odzivi: 2

Igor Masten o Kramarjevem milijonu in sprenevedanju politike
darja, torek, 2. junij 2009 

Če želimo celovito presoditi Kramarjevo uspešnost, se spomnimo, da je bila NLB v letu 2008, proti koncu njegovega mandata, dokapitalizirana v višini 300 milijonov evrov. Potreba po dokapitalizaciji je nastala zaradi nevzdržno hitre rasti posojil banke, ki je banko potiskala na mejo kapitalske ustreznosti. Pri tem je izstopalo dvoje. Prvič, dokapitalizacija po 2,2-kratniku knjigovodske vrednosti je bila izvedena po precej višjih cenah, kot so takrat za primerljive banke veljale na trgu. S tem se je umetno poskušala prikazati uspešnost banke [...]

gospodarstvo / odzivi: 1

Zapravljanje milijard brez smisla in razuma
darja, sreda, 25. marec 2009 

Nemška vlada je za reševanje bank porabila milijarde evrov in s tem močno obremenila prihodnje generacije, v pogovoru za spletno izdajo Spiegla pravi Volker Hauff, predstojnik vladnega odbora za trajnostni razvoj. Najbolj ga moti, da politika kljub velikanskim zneskom ne pove, katere probleme hoče rešiti in kako jih bo rešila. Ni slišal še nobene besede, kakšen mora biti trajnostni finančni sistem. Ne zanima ga, da so politiki preobremenjeni. Njihova naloga je državo popeljati v prihodnost, tega zdaj ne počnejo. Politika [...]

gospodarstvo / odzivi: 1