Pamfletist Bernard in njegova pravica lova na osrednje medije

Ta hip so v državi sicer osrednja tema astronomske plače menedžerjev. Prvi na listi negativcev je kajpak MARJAN KRAMAR, ki čaka na nagrado milijona evrov. Danes se vesoljna javnost čudi: zakaj? kaj je sploh naredil?
Toda še večje čudo je bil pred petimi leti, ko so ga postavili za čelnika največje banke? S kakšnimi referencami se je povzpel na vrh NLB, kaj je pred tem počel v bančništvu? – V osemdesetih letih je bil direktorja sektorja za plan in analize v LB Trbovlje. – !????????????????? * S takšnimi delovnimi izkušnjami ne bi leta 2004 postal niti vodja poslovalnice NLB v Šiški! Kako je potem sploh lahko prišel na najvišji bančni vrh? Preprosto, bil je dolgoletni sodelavec predsednika JANEZA DRNOVŠKA, tako da ga je vrhuška iz vrst LDS katapultirala na direktorski položaj.
Kje so bili takrat osrednji mediji?????? * Njihova toleranca do potez vladajoče LDS je bila očitno brezmejna.

Bernard Nežmah, pamfletist, v Mladini
___

Velikanskim pomislekom navkljub …

Ne vem, kaj so za Mladininega pamfletista (ki mu po žanrski definiciji ni treba pretiravati z dejstvi in se tega v gornjem primeru drži tudi, ko gre za Kramarjeve formalne kvalifikacije) osrednji mediji in kakšna je bila njihova brezmejna toleranca do potez vladajoče LDS, ki jo razkrinkava v tokratnem pamfletu, vem pa, da je 29. novembra 2003 v Delu izšel komentar z naslovom Vlada proti Kramarju. ** Bila je sobota in ta komentar je bil razpečan v 106.250 primerkih, od katerih jih je bilo prodanih (pa ne me za tisoč gor ali dol držati za besedo), okrog 95.000. Vsaj po tem kriteriju – in po vplivnosti, izmerjeni med drugim z različnimi raziskavami – je Delo takrat veljalo za enega osrednjih medijev v Sloveniji.

Ker sem avtor omenjenega komentarja, ga lahko objavim v celoti.

V sredo je deževalo. Slovenska vlada s tem ni imela nič, zagotavljajo zanesljivi neuradni viri. V četrtek so ljubljanski košarkarji izgubili z barcelonskimi. Zanesljivi neuradni viri zatrjujejo, da se vlada v potek tekme ni vmešavala. Včeraj se je ruski zunanji minister Igor Ivanov v Moskvi srečal z vodji pokrajin Južna Osetija in Abhazija in gruzijske avtonomne republike Adžarije. Neuradno smo iz zanesljivih virov izvedeli, da se je srečanja zgodilo brez poprejšnjega posvetovanja s slovensko vlado. Danes je sobota. Verodostojni viri pravijo, da je bil ta dan za soboto določen pred več stoletji in da se je s tem hočeš nočeš že pred časom sprijaznila tudi vlada. Naslednji petek, 5. decembra, naj bi Nova Ljubljanska banka dobila novega predsednika uprave. Zanesljivi viri neuradno trdijo, da se lahko nebesa, sodniki, diplomati vseh dežel in papež postavijo na glavo, pa bo vlada v NLB vendarle poslala Marjana Kramarja.
Zakaj pravzaprav? Kako bo nadzorni svet prišel do tega, da lahko največjo bančno ustanovo v državi in tako (še vedno) tudi največjo državno bančno ustanovo vodi prav Marjan Kramar? Morda zato, ker Kramar kot bivši nadzornik uprave NLB natančno ve, zakaj zloglasni informacijski sistem sigma in kaj je bilo narobe? Je Kramar morda svojčas ugovarjal upravi NLB, ki je izbrala sigmo? Je zahteval pojasnila, zakaj predvideni stroški za sigmo rastejo, sistem pa ne deluje? Je storil kar koli drugega, kar bi ga kot bivšega nadzornika uprave NLB kvalificiralo za mesto predsednika njene uprave? Je nemara dovolj, da v Slovenski izvozni družbi, od spredaj in od zadaj zavarovani z državnim (davkoplačevalskim) denarjem, ni povzročil nobene škode? Bo Kramar – kot bivši nadzornik NLB podrobno seznanjen s problemi – najhitreje poskrbel za to, da se bodo številke na izpiskih komitentov banke končno enkrat ujele z resničnim stanjem na njihovih računih? Ali pa gre preprosto za to, da je Kramar pač z obema nogama v največji vladni stranki in na ti z vsemi, ki v njej kaj štejejo?
Zakaj bo pravzaprav nadzorni svet NLB izbiral samo med enim kandidatom? Je mar mesto predsednika uprave največje državne banke s solastništvom tujega kapitala manj pomembno kakor uradniška mesta, ki jih država pridno javno razpisuje? Je celo manj pomembno od uredniških mest na nacionalni radioteleviziji, za katera kandidate prav tako iščejo z razpisom? Kdo, na podlagi kakšnih meril in kdaj je torej ugotovil, da je Marjan Kramar primeren, da zamenja (do)sedanjega predsednika uprave NLB, čigar edini javno očitani greh je napačna odločitev iz časov, ko ga je nadzoroval, med drugimi, Marjan Kramar? Zakaj Kramar sam od vlade ne zahteva, naj predlog zanj in njegovo imenovanje izdatno utemelji in ga tako reši stigme morda-ja/morda-ne sposobnega povzpetnika iz nedvomno prave stranke? Zakaj davkoplačevalcem nihče ne pove, ali ga je za kandidata razglasila cela vlada ali samo njena največja stranka s premierom na čelu? Če vlada, kdaj in na kateri seji? Kdo ji je to predlagal? Finančno ministrstvo? Kdaj? Zakaj? S kakšno obrazložitvijo? In čigavo? Morda predsednika države, ki je bil predsednik vlade, ko je bil Marjan Kramar v imenu vlade nadzornik davkoplačevalskih interesov v NLB?
Zakaj sem pravzaprav prepričan, da nihče od nadzornikov NLB v petek ne bo vprašal, po kakšnih merilih pa mi tukaj sploh odločamo? Zakaj niti tuji manjšinski solastnik najverjetneje ne bo pretirano dvignil glasu? Ker mu je bilo, na primer, v izbranem krogu rečeno, da bo itak kmalu pod ugodnimi pogoji – cena? malenkost! – večinski lastnik? Ali pa, ker se preprosto ne znajde? Zakaj nič ne reče nobena od koalicijskih partneric? Morda zato, ker so v zameno za molk dobile vsaka nekaj, položaje za svoje edine kandidate? Ali zato, ker upajo, da bodo čez leto menico NLB unovčevale pri volivcih? Zakaj se celo opoziciji ne zdi potrebno vprašati, po kakšnih merilih je bil pravzaprav Marjan Kramar imenovan za edinega kandidata? Zato, ker ve, po kakšnih? Ker upa, da bo po volitvah lahko (spet) sama imenovala po enakih merilih in na enak način? Ker nima pojma, kaj se dogaja? Ker zgolj preračunljivo molči? Ali pa je nemara obupala? Zakaj je pravzaprav tako prekleto normalno, da bo vlada v svojo največjo banko poslala Marjana Kramarja, ne da bi ji bilo treba kar koli povedati davkoplačevalcem, ne more pa imenovati (kaj imenovati, razpisati mesto) direktorja davčne uprave? Zakaj je nekaj povsem samoumevnega, da ima vlada, praviloma kar njena največja stranka, vedno pri roki nekoga edinole primernega za NLB, Kad, Triglav, PBS, Sod, ZZZS, HSE ali NKBM, celo leto pa ne najde ene same žive duše, ustrezne za vodenje veterinarske uprave?
Pa saj pravzaprav vem! Spet bo deževalo, košarkarji bodo spet izgubili, zaradi Gruzije se bodo še sestajali in tudi sobota bo spet, najpozneje čez teden dni! In s tem vlada z LDS na čelu spet ne bo imela nič. Vsaj s tem!

Morda to ne pove vsega o tem, kje je bilo Delo ob Kramarjevem imenovanju ‘kot takšno’ in kakšna je bila v tistih časih njegova toleranca do LDS, vem pa, da sem bil takrat urednik gospodarske redakcije in namestnik odgovornega urednika tega časopisa.

___

*   Najbrž je kakšen vprašaj premalo citiran, se mi jih ni ljubilo šteti. Avtorju se opravičujem!
** V javno dostopnem arhivu tiskanih izdaj Dela na peti strani.

kramar.jpg

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 4 na “Pamfletist Bernard in njegova pravica lova na osrednje medije”
  1. Matija je rekel/rekla:

    Problem je v tem, da je v komentarju glede na število vprašanj veliko premalo vprašajev. G. Nežmah ga zato tudi ni zaznal.

  2. Boris je rekel/rekla:

    Danes je ponedeljek in sneži. Sneženje bo ponehalo, Nežmah pa bo še naprej gonil svoje, videl, kar bo hotel in mižal, ko ne bo hotel videti. Že dolgo ga ne jemljem več kot relevantnega komentatorja in njegovo rubriko berem kot gostilniško flancanje frustriranega osebka, naperjenega zoper izbrane tarče. Prej dolgočasno kot vredno pozornosti.

  3. james je rekel/rekla:

    taki libnki v preteklost bi morali biti tudi na Razgledi.net.
    nekakšen quick menu, kjer bi pogledali prispevke za nazaj (ter komentaje na njih).
    Vsa čestitka za vorčni primer, ki bi lahko tolikokrat relativiziral samooklicane napovedovalce apokalips (recimo, pred petnajstimi leti je prof.dr. J. M. napovedal, da nas bo leta 2009 1,5 mio – danes je 2.1 mio, nobeden pa ne pogleda nazaj, ko vsi drgetajo v grouzi, ker izumiramo in smo baje manjši kapitalisti, saj ni največjega kapitala, otrok, resnica pa je ravno obrnjena pa kaj potem?), če se že iz politične korektnosti ne bi (upal?) lotil izvršnih, zakonodajnih, pravnih itd. veljakov.

  4. ddddd je rekel/rekla:

    Kdo so pa potem relevantni komentatorji???

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, nedelja, 16. avgust 2009 

Zdi se, kot da nam je nerodno, da se dogaja nekakšna razlastitev določenih tajkunov, da se zaključujejo najhujše lastniške zgodbe. Verjetno je to posledica tega, da se toliko ukvarjamo z gospodarsko krizo, da se s političnim marketingom nima časa nihče resno ukvarjati. Dejstvo je, da se je prelom zgodil aprila letos, ko sem moral tudi sam groziti z odhodom iz vlade, da bi se vzpostavila normalna, običajna poslovna praksa. Da začnejo državne banke ravnati kot skrben gospodar in prenehajo z [...]

vojko, sobota, 24. oktober 2009 

Če bi imeli učinkovit sistem korporacijskega upravljanja, ustrezne nadzornike in uprave, ki ne bi izgubile občutka za primernost, zakon ne bi bil potreben. V Sloveniji je prišlo do učinka, ki mu pravi small happy family, mala srečna družina. Spletejo se pač vezi med nadzorniki in upravami. Te na eni strani oblikujejo visoke nagrade za nadzornike, ti nadzorniki pa seveda podpišejo bajne pogodbe z upravami.
/…/
Prepričan sem, da so nekateri izgubili občutek, kaj je še sprejemljivo in higienično razmerje do povprečne plače. [...]

vojko, sreda, 30. september 2009 

Vlada je rešena, je včeraj dejal Karl Erjavec. Človek se nehote znajde v skušnjavi, da bi parafraziral prosto po Janezu Janši: Ni bilo dvoma, da bo vlada rešena, toda – a lahko rešimo tudi državo? V državni zbor gresta torej menda prva programska proračunska osnutka. Hm, doslej sem mislil, da je tudi proračun, ki se mu ne reče programski pravzaprav v številke prelit politični program, toda prva proračuna vlade Boruta Pahorja sta očitno pač ‘še bolj’ programska. Kaj je potemtakem [...]

vojko, četrtek, 15. april 2010 

Vlada bo danes v nadzorni svet Slovenskih železnic predvidoma imenovala Igorja Zajca. Tistega Zajca, ki je že bil predsednik uprave SŽ in državni sekretar za promet in ki se kot prometni strokovnjak v tej ali oni vlogi pojavi vedno, ko je na oblasti levosredinska vlada. Kot nekakšen Peter Verlič, čudežni ‘prometnik’ SDS, ko je na oblasti desnosredinska koalicija. Nekateri predlagatelji Zajčevega  imenovanja bi (še ne) novega člana ekipe železniških nadzornikov (v pokoju) menda radi spravili celo na mesto predsedujočega. Ob [...]

vojko, torek, 17. november 2009 

Stanislava Zadravec Caprirolo je storila edino, kar je mogla, da zavaruje svoje dobro ime. Potem, ko jo je vlada prejšnji četrtek razrešila z mesta direktorice direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance Francija Križaniča, je odstopila kot članica in s tem tudi kot predsednica nadzornega sveta NLB. Po krepko manj kot pol leta na tem položaju. Kdor je mislil, da si bo največja slovenska banka po skoraj letu dni politično-kadrovskih pretresov z imenovanjem nove uprave pod vodstvom Boža Jašoviča končno [...]