Če bodo preprečili gradnjo NUK2 po načrtih, ki obstajajo, bo to zame največja sramota, ki si jo je ta država kadarkoli privoščila. Res delam po številnih svetovnih knjižnicah in v njih sem preživel leta in leta, česar tisti, ki so proti sedanjemu načrtu, najbrž ne bi mogli reči. Sam sem ga natančno proučil in lahko zatrdim, da je arhitektonsko in strokovno idealen in da predvideva vse, kar danes narekuje uporaba novih tehnologij. Sklicevanje na starost načrta je nesramna in podcenjujoča demagogija. Kdo od teh, ki s tem žugajo, pa je delal v novi Britanski knjižnici v Londonu, ki je bila tudi narejena po dvajset let starih načrtih? Nikjer ne piše, da mora biti arhitektura knjižnice modernistična Emonika 2. Mora pa biti avtorska, in kadar je nekoliko tradicionalistična, je bralcu ljubeznivejša, kar dokazuje npr. nova Narodna knjižnica v Parizu. Nereagiranje na to, da se spet odlaga gradnja moderne osrednje knjižnice, kakršne so v tem času dobile številne druge države, celo Hrvaška, samo kaže, v kakšno letargijo je bralce in znanstvenike prisilila politika na področju znanosti, šolstva in kulture v času samostojne države.
/…/
Ideja čitalnice pod kupolo je ostala dolgo osrednja, saj so jo po dunajski ponavljale londonska, pariška, sanktpeterburška, washingtonska in druge, tudi manjše knjižnice. Tako je ostala knjižnica ena najreprezentativnejših arhitekturnih nalog tudi v 20. stoletju, ko so se je, poleg Plečnika, lotili tudi Alvar Aalto, James Stirling, Louis Kahn, Colin St John Wilson, Dominique Perrault, Rem Koolhaas. Vendar, kakorkoli, idealna knjižnica mora biti kot biblioteka živ organski preplet treh (angleških) »b-jev«: books (knjig), bodies (uslužbencev in uporabnikov) in building (zgradbe). Počutje ljudi v knjižnici bistveno določajo knjige, zato so police ali depoji tvorni, aktivni arhitekturni členi, knjižničarji imajo svoje norme, bralci pa svoje zahteve in pravice.
Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar, v Delovi Sobotni prilogi





Sam naredte ga že!
dosti je že časa kar sem gledal načrte – vem samo,d aokoli objekta ni niti toliko prostora, da bi se dva pešča srečala. in če knjižnica nima fontane, travnika, parka, drevoreda,.. kaj ima? ah, da bus številka toliko in toliko bo pripeljal do nje in, ko bomo stopili iz njega upajmo na kulturo mimovozečih… garaža bo spodaj za zaposlene, če se prav spomnim.
kakršnakoli že, a je knjižnica, tja sodi nekaj kar bo imelo prostor, da zadiha, sigurno pa naj bo javnega značaja.
knjižnica pa na odlagališče odpadkov, tam nekje kjer je golf pa avto sejem pa.. velik park, urejeni ribniki in lahkotna arhitektura, ki se zlije v okolici in kamor bodo mase rade prihajale (kakopak tudi z javnim prevozom, čeprav bodo rinile z avti). A se hecam – kje pa,.. Ljubljana rabi urejene zelenice ob vseh kvari praznih prostorih, ne rabi višine, rabi pa nujno širino in zrak.zraka dajte meščanom ne globeli in sotesk v asfaltu. naj jim poleti misel kot Zupančičevemu mornarju. Samo ne vse te nove državljane zriniti v okolje, kjer je do naslednjeg aokna en meter – v tem vsi ti sot tisoči dnevno živijo in jih Hilda Tovšak krega ker grgrajo viže po svoje.
ker se pogovarjamo o arhitekturi, sem svoje povedal. niti slučajno se z avtorjem ne strinjam. lokacija, načrt predvsem pa premajhna parcela, vse to pravi, da je knjižnica passe – ni pa njena vsebina. o tem pa se itak vsi strinjamo – da jo rabimo.
Čudno, da v New Yorku, kjer so tako visoke bajte in toliki milijoni natlačeni, ljudje sploh preživijo. Res hecno, a ne? Pa še zelo zadovoljni so. Pa v centralni knjižnici, pred katero je tako malo prostora, da se morajo parčki objemati kar na stopnicah, sem dobil “article” iz NYT izpred štirih desetletij v dveh minutah… Verjetno je pot tako kratka, ker je malo prostora…?
Novi nuk je arhitekturni spaček. Sramotna arhitektura. Nevredna da se spogleduje s Plečnikom na drugi strani ulice. Projekt je preveč pomemben, da zanj nebi razpisali mednarodnega natečaja….
andlen – očitno niste bili dosti v NY. Bil sem večkrat: manjšina je tam živečih bila srečna, to so bili povečini mladi ljudje, ki so svojo kariero pričeli. Živijo pa kakopak daleč od stolpnic, kjer delajo (v glavnem delajo in ne živijo). Vsak si želi zaslužiti in bežati ven. Država NY potem to možnost ima. ogromna in zelena. Na pamet ste spisali samo zato, da bi bili kontra. Brezvredno.
James – ali ni hec, da imam pol stoletja tam ogromno istih znancev in prijateljev, nikoli nihče ni pokazal, da hoče pobegniti iz jabolka. (Mimogrede: si morebiti opazil point, da odmevam glede PROSTORA za knjižnico? Vse drugo so osebni vtisi!?!)