Poglejte. Cena Telekoma bi proti koncu lanskega leta, v začetku ali tokom letošnjega leta padla še bolj, saj Islandci bi svoj delež potegnili nazaj. In kje bi potem v času svetovne finančne krize Telekom našel novega investitorja?

Četudi bi Telekom lani celoten znesek investicije Skiptija, torej v tem primeru 40% brez mešetarjenja z delnicami Existe, naložil v druge vrednostne papirje, je več možnosti, da bi izgubil kot pa dobil. Je pa možno, da bi pridobil, če bi Telekom kupil del Skiptija ravno decembra ko je bila islandska krona okrog 120% manj vredna kot pa januarja lani. Postavlja se vprašanje kaj bi delal Telekom s Skiptijem? Nič, tudi na domačem terenu je leta 2008 konkurenca višja kot predhodna leta in Siminn, torej Skipti se je bil pred strankami prvič v zgodovini pripravljen tudi ponižati. “Šli smo predaleč”, mi je rekla ena od šefic poslovalnice Simija.

V vsakem primeru Islandci nebi bilo dolgo investitorji v Sloveniji, se pa v ozadju tačas dogajajo razni plemeniti nakupi na tem malem trgu.

Andres

Madoof s SEC nadzorom je najlepsa globalna ilustracija piramide na bolj zatevnem podrocju financ in ekonomije

Dezela ni imela izkusenj v letalskem in telekom nadzoru in je to ponujala federalni YU. Deutsche Telekom obnasanje ni dalec od nasega. Noben noce ispustiti zadnjo lokalno parico, pa je vcasih lazje postaviti novo (opticno) omrezje. Lokalni optimum

Teorija ujetosti pa ne govori specifično o telekomunikacijah, ampak o reguliranih industrijah in poklicih nasploh. Če ji pozorno slediš in na tej osnovi analiziraš naše okolje, kmalu odkriješ cela omrežja, ki obvladujejo sceno – od politikov, dobaviteljev, sponzorirancev in, ne nazadnje, do akademikov. In prav slednji so pogosto med najpomembnejšimi lobisti in v službi vplivnih lobijev.