Evropska komisija podpira zgodnje učenje tujih jezikov. “Če že zgodaj zbudimo otrokovo naravno dojemljivost za učenje jezika, mu s tem omogočimo več časa za učenje ter mu ponudimo jezikovne in kulturne izkušnje, ki lahko pospešijo njegov splošni razvoj in samozavest”, navajajo na komisiji. Pri tem se sklicujejo na študijo iz leta 2006. Predvsem pa ima komisija od leta 2007 po sili razmer evropskega komisarja za večjezičnost, katerega resor mora upravičiti. V Nemčiji, kjer so se za zgodnje poučevanje angleščine v osnovni šoli odločili zaradi globalizacije, imajo drugačne izkušnje.
Večina zveznih dežel je v svojih osnovnih šolah uvedla angleščino s tretjim razredom, nekatere celo s prvim razredom. Prvi rezultati niso spodbudni. Kar 95 odstotkov učiteljev konec petega razreda realke in nižje gimnazije (v slovenskem šolskem sistemu je to predmetna stopnja osnovne šole oziroma 5. do 9. razred) ne opazi več nobene razlike med znanjem angleščine pri učencih iz zgodnjega učenja, in učenci, ki se angleščino začnejo učiti šele v petem razredu. Dve tretjini učiteljev menita, da je poučevanje angleščine pred petim razredom odveč.
Pedagogi opozarjajo predvsem na različne programe učenja. V nekaterih osnovnih šolah se učenci že učijo pisati v angleščini, v nekaterih pa v tem jeziku le prepevajo in se učijo pesmice. Horst Bartnitzky, predsednik nemškega združenja osnovnih šol, je za Spiegel dejal, da je bil politični pritisk slediti evropskemu trendu zgodnjega učenja tujih jezikov večji od volje za izvedbo premišljene reforme sistema poučevanja tujih jezikov. Premalo je bilo razmisleka in načrtovanja o dodatnemu usposabljanju učiteljev in o prehodu z zgodnjega na redno učenje angleščine. Nekateri osnovnošolski učitelji morajo recimo opraviti le štiridnevni intenzivni seminar, preden začnejo poučevati angleščino.
Otroci se tujega jezika najlažje naučijo, če je del njihovega življenjskega okolja in v njem veliko komunicirajo, pravi Wolfgang Klein, direktor inštituta Maxa Plancka za psiholingvistiko iz Nijmegna. Veliko priložnosti za to bi imeli, če bi recimo imeli tudi pouk umetnosti in geografije v angleškem jeziku. Toda pred tem bi morali najprej angleščino bolje naučiti učitelje.
Slovenske osnovne šole so v letošnjem šolskem letu začele postopno uvajati obvezno poučevanje drugega tujega jezika. Ministrstvo za šolstvo je v mandatu prejšnje vlade predlagalo obvezno uvedbo drugega tujega jezika v zadnjih treh razredih osnovne šole zato, ker “je sporazumevanje v tujih jezikih za prebivalce Evrope danes postalo predpogoj uspešnega vključevanja vsakega posameznika v okolje, tako v profesionalnem kot tudi v osebnem življenju”. Takratni minister Milan Zver je v odgovoru na poslansko vprašanje pred slabima dvema letoma pojasnil, da “naj bi se drugi tuji jezik v zadnjem triletju poučeval drugače kot prvi”. Kakor ga je bilo razumeti na nižji zahtevnostni stopnji in v manjšem obsegu. Če bo to res, je bolje to obveznost čim prej ukiniti, da bodo otroci čim bolje obvladali vsaj en tuji jezik.
...
Moja osebna izkusnja s poučevanjem tujega jezika v vrtcu (!) je zelo pozititvna. Otroci te skupine so uživali, razumeli, kar so govorili in predvsem ni bilo strahu pred napačno izgovorjavo. Niso pa prav nič improvizirali s kadrom -učiteljica je bila specialistka za poučevanje tujega jezika v vrtcu.
“Kar 95 odstotkov učiteljev konec petega razreda realke in nižje gimnazije (v slovenskem šolskem sistemu je to predmetna stopnja osnovne šole oziroma 5. do 9. razred) ne opazi več nobene razlike med znanjem angleščine pri učencih iz zgodnjega učenja, in učenci, ki se angleščino začnejo učiti šele v petem razredu. Dve tretjini učiteljev menita, da je poučevanje angleščine pred petim razredom odveč.”
Iz mojih več kot 20 letnih izkušenj poučevanja angleščine zlahka pritrdim nemškim učiteljem. Ker zgodnje učenje ni pouk v klasičnem smislu, ampak gre za učenje pesmic, barvanje in povezovanje sličic s preprostimi besedami, ki jih se jih vsak malček lahko nauči z gledanjem risank, je to pravzaprav le igra in v petem ali šestem razredu se učenec zlahka to nauči v enem mesecu ali še prej. Torej naj “se učijo” angleščine v vrtcu ali prvih razredih le tisti, ki jim je to v veselje, a naj si starši pri tem ne delajo lažnih utvar, kako jim to olajša učenje angleščine.
In drugi tuj jezik? Da, a le kot izbirna vsebina. Naj otroci izberejo med športom za zdravje, sodobno pripravo hrane in glasbeno šolo, saj je drugi tuj jezik za vse le preveč obremenjujoč, ko pa nekaterim že prvi povzroča težave. Drugi in tretji tuj jezik naj bi bila obvezna v gimnazijah, zakaj bi se moral bodoči avtomehanik ali frizer učiti nemških členov, sklonov in časov, poleg kemije, fizike, matematike in ostalih obveznih predmetov, pa bodo naši strokovnjaki z ministrstva le težko pojasnili.