Evropa, pa tudi Slovenija, bo do leta 2030 potrebovala bistveno več energije kot danes, izraženo v številkah to pomeni okoli 200 do 250 milijard kubičnih metrov plina več kot danes. /…/ Nove in dodatne dobave zemeljskega plina so možne iz Afrike in Ruske federacije in z ladjami iz drugih nahajališč, pa tudi po novih plinovodih, kot so Južni tok, Severni tok in Nabucco, ki skupaj obetajo nad sto milijard kubičnih metrov plina več na leto.
/…/
Raziskave lokacij za potencialno skladiščenje zemeljskega plina v državi, opravljene v preteklosti, npr. leta 1985 pa tudi v letu 2000, niso izkazale ekonomske upravičenosti naložb tako s tehničnega kot cenovnega stališča. Zato je bila sprejeta odločitev o najemu skladišč na Hrvaškem (Okoli) in v Avstriji (Baumgarten). V preteklih dveh letih je Geoplin med razvojne načrte uvrstil predhodne aktivnosti za iskanje potencialnih lokacij za skladiščenje tega energenta v Sloveniji. Projekti v energetiki pa so tako časovno, tehnično kot finančno zelo zahtevni, njihova realizacija traja kar nekaj let.
/…/
Po podatkih, ki so nam znani, bi samo del plinovoda Južni tok čez Slovenijo stal več kot milijardo evrov. Stroški skladišča na ustrezni lokaciji bi presegli 250 milijonov evrov.
/…/
Takšna skladišča so v podzemnem svetu, na okolje ne vplivajo, med fosilnimi gorivi pa je zemeljski plin najčistejši. Vsekakor pa je treba poiskati ustrezno sinergijo med energetskimi viri. Vsaka država mora v svojo energetsko sliko prihodnosti uvrstiti vse vire, ki jih ima. Vodotoke, premog, veter, sonce, gozd. Premog imamo v Velenju, zato je samoumevno, da blizu rudnika gradimo nov blok TEŠ. Treba bo sprejeti odločitve o domači proizvodnji energije, o drugem bloku NEK, o hidroelektrarnah na spodnjem toku Save, na Muri …
Alojz Stana, direktor Geoplina, za Večer
