Slovenci zadovoljni s finančnim stanjem, a težko plačujejo račune

Da je finančno stanje njihove družine dobro, ugotavlja 62 odstotkov Slovencev, je pokazala anketa Eurobarometra, ki so jo opravili med 7. oktobrom in 4. novembrom lani. V EU tako meni 64 odstotkov vprašanih. Precej manj zadovoljni so Slovenci z življenjskimi stroški. Da so z njimi zadovoljni, je odgovorilo le 15 odstotkov vprašanih, kar je občutno pod povprečjem EU, ki znaša 21 odstotkov.

Da se jim življenje v prihodnjih 12 mesecih ne bo poslabšalo, je bilo lani v jeseni prepričanih 52 odstotkov Slovencev, kar je 12 odstotnih točk več kot v spomladanski anketi. Da bo njihovo življenje konec letošnjega leta boljše, kot je bilo lani v jeseni, je v jesenski anketi navedlo  22 odstotkov vprašanih, da bo slabše pa 25 odstotkov.

Da ob koncu meseca s težavo plačajo vse svoje račune, je odgovorilo 55 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je 4 odstotke manj kot spomladi lani. Tudi v EU ima približno polovica državljanov težave s plačevanjem računov, vrh in dno lestvice pa sta enaka kot pri življenjskih stroških in finančnem stanju družine.

Nad povprečjem v EU, ki znaša 28 odstotkov, je s 35 odstotki delež Slovencev, ki so zadovoljni z razmerami pri zaposlovanju v svoji državi. Lani spomladi je bilo z razmerami pri zaposlovanju zadovoljnih 32 odstotkov vprašanih, kar je bilo manj od povprečja v EU, ki je takrat znašalo 36 odstotkov. Lani v jeseni je bilo s svojo zaposlitvijo zadovoljnih 63 odstotkov Slovencev in 56 odstotkov državljanov EU.

Kot največji problem so slovenski anketiranci navedli inflacijo (57 odstotkov) in gospodarske razmere (29 odstotkov), najmanj pa jih skrbijo izobraževanje, prisljevanje, energetski problemi in terorizem. V primerjavi z lansko spomladansko anketo se je v jeseni kar za 10 odstotnih točk na 22 odstotkov povečal delež Slovencev, ki jih skrbijo pokojnine.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, petek, 5. marec 2010 

Z delom vlade ni zadovoljnih že skoraj tri četrt (72 odstotkov) vprašanih državljanov. Podpora vladi iz meseca v mesec strmo pada: še januarja je bilo nezadovoljnih za dve tretjini. Največji problem, pravi javnomnenjska raziskava, vidijo vprašani na samem vrhu. Skoraj že neverjetnih 85 odstotkov vprašanih je menilo, da so ministri slabo vodeni. In ne nazadnje, dobri dve petini anketiranih je prepričanih, da koalicija preprosto ne sodi skupaj. Nič nenavadnega, koalicija veliko napoveduje in ničesar ne naredi. Pač, državo je rekordno [...]

darja, četrtek, 26. marec 2009 

Nižje cene in več izbire so imeli porabniki mobilne telefonije v Sloveniji v letu 2008, ugotavlja evropska komisija. Opravili so več klicev kot leta 2007, za mesečni račun pa so v povprečju plačali 15,51 evra, kar je 3,77 evra manj kot predlani. Ta pocenitev je bila večja od povprečja v EU, kjer so uporabniki lani v primerjavi s predlani na mesec za mobilni telefon plačali 2 evra manj.
Na slovenskem trgu mobilne telefonije je lani evropska komisija naštela šest operaterjev, kljub [...]

vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

darja, sobota, 28. november 2009 

Dolar je od 60. let prejšnjega stoletja v primerjavi z jenom, švicarskim frankom in nemško marko (od leta 1999 v primerjavi z evrom) izgubil dve tretjini vrednosti. Ta dolgoročni padec zgleda presenetljiv, kajti ZDA so vsaj od začetka 90. let prejšnjega stoletja imele odlične gospodarske rezultate – višjo rast produktivnosti kot Evropa in Japonska in približno enako stopnjo inflacije. Izvedenec inštituta CEPS v Bruslju Paul de Grauwe pravi, da je ta paradoks posledica dileme o svetovni valuti.
Gospodarstva, zlasti v Aziji, [...]

vojko, četrtek, 10. september 2009 

Državne in zasebne zdravstvene ustanove imajo prednosti in slabosti. Zasebno zdravstvo je bolj racionalno glede stroškov in zaposlovanja, so bolj učinkovito vodeni in bolniki so z njim bolj zadovoljni. Ker je usmerjeno k dobičku, obstaja možnost zlorab, zato ga je treba nadzirati. Državno zdravstvo ni usmerjeno k dobičku, zato je verjetnost okoriščanja v škodo bolnikov manjša, čeprav ni izključena. Državno zdravstvo je manj racionalno pri stroških in zaposlovanju, zaradi političnega kadrovanja direktorjev je slabše vodeno in bolniki so z njim [...]