Samo H. Milič o prestrukturiranju, stroških dela in raziskavah
vojko, sobota, 17. januar 2009 
Zakonodaja, ki jo imamo v tem trenutku, podjetjem ne omogoča hitrega in učinkovitega prestrukturiranja. Če bi hoteli dolgoročno stabilnost, bi se morali nasloniti na lastne blagovne znamke. Vanje pa je treba vlagati in sočasno poskrbeti za morebitne presežne delavce. Ko že omenjam Muro - že razmišljanje o tem, da bi Muro cepili na več samostojnih podjetij, kar bi seveda pomenilo zmanjšanje števila zaposlenih, je - za zdaj - socialno in politično nezaželeno. Samo za odpravnine zaposlenim bi morali nameniti več, kot namenjajo za razvoj in promocijo. S tem da je imela vsa leta [...]
Gregor Golobič o kasu Kasa in zakonu o RTV
vojko, sobota, 17. januar 2009 
Tudi KAS ne more odvezati odgovornosti ministrov in vlade pri odločitvah, zato ne more biti alibi za nikogar. KAS naj bi bil strokovna opora in avtoriteta, ne nazadnje tudi v moralnem smislu. Člani KAS bodo delovali kot presojevalci različnih predlogov, ki bodo prihajali z različnih naslovov, prek javnih pozivov tudi od najširše javnosti, predlagali bodo merila za izbore v nadzorne svete različnih gospodarskih družb. Podobno bo treba urediti cel spekter postopkov imenovanj na področjih, kjer država nastopa kot ustanovitelj v javnih zavodih, npr. v šolah, zdravstvenih ustanovah, inš [...]
Kam in kaj izvažamo je ključno
jože p. damijan, sobota, 17. januar 2009 
Gospodarska kriza, v katero tonemo, bo s seboj - tudi brez inovacij - potegnila tudi precej "očiščenja" in prestrukturiranja na strani podjetij. Če je tranzicijska depresija v obdobju 1989-1993 prinesla prvo veliko proizvodno in regionalno prestrukturiranje slovenskega izvoza od trgov držav nekdanje Jugoslavije k trgom držav članic EU (zmanjšanje deleža izvoza v ex-YU s 50% na vsega 15% v slovenskem izvozu ter povečanje izvoza v EU-15 na preko 70%), bo sedanja kriza prinesla drugo odločilno očiščenje v strukturi izvoznih proizvodov. Spomnimo se: gospodarska depresija ob zač [...]
Živilska velesila Avstrija: v dobrem desetletju početverjen izvoz
darja, sobota, 17. januar 2009 
Medtem ko Slovenija več kmetijskih pridelkov uvozi kot izvozi, se Avstrijci hvalijo, da so se po vstopu v EU s svojimi kmetijskimi izdelki dobro uveljavili. V letu 2008 so izvoz bolj povečali kot uvoz, prvi se je povečal za 10 odstotkov, drugi za 7,7 odstotka. Kot poroča časopis Standard, v tujino nabolj uspešno prodajajo svoje sire, svinino in govedino. Stephan Minikovic, šef podjetja Agrarmarkt Austria, ki promovira avstrijska živila, pravi, da so živila tudi v času krize stabilno blago, zato računa, da se bo vrednost njihovega izvoza, ki zdaj znaša 8 milijard evrov na leto, v [...]