Zadnja dva tedna nas mediji bombardirajo s poročili o dogodkih na Bližnjem vzhodu. Kakor že mnogokrat poprej, je palestinsko izraelski spor prerasel v krvav ples. Na eno stran letijo primitivne Hamasove rakete, na ozek pas ozemlja ob Sredozemskem morju, ki se imenuje Gaza in koder živi milijon in pol Palestincev, padajo izraelske bombe, po drugi strani pa se kolone tankov premikajo vedno bližje gosto poseljenim področjem. V tem času se na drugem koncu sveta bije še ena vojna, ki si kljub dolgotrajnosti ni pridobila takšne pozornosti medijev.
Z začetkom tega leta so oborožene sile Šri Lanke zavzele Kilinoči, glavno mesto upornih Tamilcev na severu, s tem pa Tamilskim tigrom, ki se že četrt stoletja borijo za neodvisnost, zadale hud udarec. Na povračilo ni bilo treba čakati prav dolgo. Malo zatem, ko je predsednik Mahinda Radžapaksa sporočil novico o padcu prestolnice upornikov, je samomorilski napadalec udaril pred poveljstvom zračnih sil v Colombu, pri čemer so bili ubiti trije ljudje, ranjenih pa 30. Začelo se je še eno krvavo leto na Šri Lanki.
Cejlon, ki se je leta 1972 preimenoval v Šri Lanko, je postal neodvisen leta 1948. Nova vlada je kmalu sprejela zakon, ki Tamilcem iz Indije, ki so jih prej Britanci vozili na otok, da bi delali na plantažah, ni priznaval državljanstva. Teh ljudi je bilo 800.000. S tem se je močno zmanjšala volilna moč tamilskega prebivalstva na otoku. Leta 1956 je bil sprejet zakon, po katerem je postal edini uradni jezik singalski, s čimer so se vrata do najbolje plačanih služb zaprla za Tamilce. Ti so bili pod britansko oblastjo nadpovprečno zastopani na vodilnih položajih, zaradi česar so si nakopali še več sovraštva singalske večine na otoku, ki predstavlja okoli 74 odstotkov prebivalstva. Tukaj je bil še verski faktor, saj so Tamilci večinsko hindujci, Singalci pa budisti. Po sprejetju zakona je prišlo do vala nasilja, v katerem je prišlo do napadov na tamilske politične voditelje in je bilo ubitih okoli 100 Tamilcev.
V letu, ko se je država preimenovala v Šri Lanko, je nova ustava za prvo religijo države razglasila budizem, kar je za posledico imelo ustanovitev več militantnih tamilskih skupin. Leta 1975 je bila ustanovljena LTTE (Liberation Tigers of Tamil Eelam) ali Tamilski tigri, ki so na začetku bili le ena izmed mnogih skupin, a so si skozi leta, pogosto tudi nasilno, podredili vse ostale skupine in postali edina uporniška skupina in sinonim za tamilski boj za neodvisnost. Napadali so vse od javnih zgradb do transportnih točk, celo budistične templje. V boju so uporabljali tudi samomorilce, novačili otroke in ženske, vsak borec pa bi naj imel okoli vratu obešeno kapsulo cianida, ki bi jo v primeru grožnje zajetja uporabil za samomor.
Z leti so si Tigri, ki jih 32 držav po svetu označuje za teroristično organizacijo, pridobili celo mornarico in letalstvo in postali izredno učinkovita odporniška skupina, ki je ozemlje na severu otoka vodila kot majhno državo. Za svoje delovanje bi naj po nekaterih navedbah s podporo diaspore in tudi s kriminalnimi operacijami, letno imeli na voljo do 200 milijonov dolarjev. So tudi edina skupina, ki je ubila kar dva voditelja držav. Po neuspeli mirovni operaciji Indije, potem ko so se indijske sile leta 1990 umaknile in so Tamilski tigri uspeli ustaviti 235000 vladnih vojakov, je bil leta 1991 v samomorilskem napadu ubit bivši indijski predsednik vlade Radživ Gandhi, ko ga je med predvolilnim shodom ubila samomorilska napadalka z eksplozivnim pasom. Dve leti kasneje je kot žrtev padel predsednik otoške države Ranasinge Premadasa, ki ga je skupaj s petnajstimi drugimi prav tako ubil samomorilski napadalec. Žrtve seveda niso samo predsedniki vlad. V vseh teh letih spopadov je od leta 1983 umrlo že 65.000 ljudi.
Četrt stoletja dolg boj LTTE za neodvisnost se v letu 2009 nadaljuje, vlada Šri Lanke pa si je z uspešnim zavzetjem njihove prestolnice zagotovila pomembno zmago. Mesto je v uporniške roke padlo leta 1998 in v desetih letih so bile tam vzpostavljene strukture nastajajoče države, od bolnišnic, sodišč do administrativnih središč. S tem zgodbe seveda še ni konec, saj kot v konfliktu med Palestinci in Izraelci gre za globoko nezaupanje in sovraštvo podkrepljeno z versko komponento. Potem ko je propadlo premirje iz leta 2002, sad prizadevanj norveških pogajalcev, se je z začetkom leta 2008 začel nov val nasilja. Oblasti v Colombu so se upornike z izgovorom, da ti premirje izrabljajo za oboroževanje in urejanje svojih vrst, odločile poraziti in so začele zavzemati njihova oporišča.
Kljub uspehom pred njimi ostaja še veliko krvavega dela. Prestolnica je res padla, a središče operacij LTTE leži v džungelskem območju Mulaitiju, ki ostaja nezavzeto in je po prepričanju analitikov dom njihovih najbolj izkušenih kadrov. Pa tudi zavzetje tega področja bi morebiti ne prineslo dokončne zmage. Kot je za Time povedal Gadžan Ponambalam, član stranke ‘Tamilsko nacionalno zavezništvo’ v parlamentu v Colombu, zavzetje prestolnice ne pomeni nič, saj se bodo pripadniki Tamilski tigri, ’skrili v podzemlje in boj nadaljevali na drugačen način.’ Tudi politični vodja upornikov Balasingam Nadesan se je v pogovoru za AP kljub porazom izrazil podobno. ‘Navajeni smo vseh vrst vojn,’ je poudaril in ob tem dodal, da so začeli kot gverilska skupina. Po njegovem mnenju poraz ni neizogiben in bodo uporniki sčasoma osvojili vsa področja, ki so jih izgubili v preteklem letu. ‘S podporo naših ljudi bomo nadaljevali boj vse dokler ne bodo dosežene njihove politične zahtev’.
Medtem ko se število žrtev v Gazi povečuje in smo o tem vsakodnevno obveščeni, se vojna na Šri Lanki nadaljuje ne da bi zbudila vsaj pol toliko pozornosti, obetov za mir pa je le malo.
Ne glede na osvojitev Kilinocchija vojna še zdaleč ni odločena; LTTE je naredila napako, ker se je podcenila krhkost premirja in se transformirala v “običajno” vojsko, ki logično ni zmogla zdržati napada vladne vojske, ki je v zadnjih 2 letih nakupila ogromno orožja, predvsem od Pakistana… LTTE se bo pač preoblikovala nazaj v gverilo in konflikt je zagotovljen
Prav tako je LTTE precenila razmere po notranjem razhodu z svojim poveljnikom na vzhodu (ime sem pozabil); namesto, da bi pustila besedo političnemu krilu in se s krhko vlado skušala pogajati za trajen mir (in avtonomijo), je nadaljevala s frontalnimi napadi tudi na civilne ali celo verske objekte (katedrala v Madhuju)… s tem je od sebe odvrnila tudi Tamilsko “civilno” družbo na jugu…
Pohvala g. Orniku za zelo korekten članek o temi, ki se pri nas redko pojavi v medijih.
Poleg politične nepremišljenosti določenih dejanj LTTE. od atentatov, do bombardiranja letališč z lastnim letalstvom, pa bi sam poudaril še njihovo ostrost, brutalnost, tako do svojih nasprotnikov, kot celo do svojih podpornikov in simpatizerjev. Ne bi me začudilo, če bomo v bližnji prihodnosti spet brali o kakšnem spektakularnem dejanju, ki pa bo na žalost v veliki meri prizadel tudi civilno prebivalstvo.
[...] razumeti, da se je želja Tamilcev živeti v samostojni državi porodila zaradi diskriminacije s strani singalske večine. Cejlon, ki se je leta 1972 preimenoval v