Emil M. Pintar, direktor GIZ Transport: Vaši občutki o vrednosti dela izhajajo iz obdobja konjunkture, ki ga je definiral prenapihnjeni kapital. Te cene dela so prenapihnjene.
Branimir Štrukelj, predsednik sindikata Sviz: Res je, da je bil balon prenapihnjen. Ampak dobički so bili pa realno izplačani tistim takrat, ki so bili lastniki kapitala. Tisti so jih pa pobrali, a veste.
Pintar: Ja, ampak če so šli na borzo, so izginili, če so šli v nepremičnine, zgubljajo na vrednosti in kapital plačuje, ne bom rekel, da povsod in pošteno, še zmeraj bo nekaj vojnih dobičkarjev in tajkunov, ampak, če gledamo strukturno, kapital izgublja svojo prenapihnjenost. Saj to je tisto, čemur smo rekli borzna kriza pa upad nepremičninskega sistema. Vi pa ne pustite, da prenapihnjena, navidezna, virtualna vrednost dela začne izgubljati to prenapihnjenost. Ni dela, ki bi bilo vredno, če gre za normalno delo, ne za mešetarjenje, ki bi bilo vredno ta hip v Sloveniji 15.000 evrov. /…/ Zdaj so bolj ali manj ogrožena vsa delovna mesta v industriji, v gospodarstvu. Ta delovna mesta /v javnem sektorju/ niso ogrožena, zato ni pritiska na kvaliteto dela. Rečeno je bilo, da sistemi sami slabo regulirajo kvaliteto in upravljanje, predvsem pa to področje nima tako imenovanega odpuščanja in se stalno noter nalagajo usedline.
Štrukelj: Na eni strani nas je predsednik vlade /Borut Pahor/ opozarjal, da so ta delovna mesta varna, na drugi strani pa smo na zaprtem sestanku bili deležni groženj, da bodo odpuščanja v javnem sektorju. /…/ Poglejte, na eni strani bi nam vzeli oziroma preložili tista sredstva, ki so bila dogovorjena, po drugi strani pa bi nas še odpuščali. To skupaj ne gre in na tej ravni se ne da pogajati. Zdaj pa nekaj o zmanjševanju števila zaposlenih. To pomeni, da boste imeli namesto 30 40 otrok v oddelkih, namesto …
Pintar: … to je demagogija …
Štrukelj: … ne, ni res …
Pintar: … to je demagogija …
Štrukelj: … drugače se to ne da, kako boste naredili to? V zdravstvu? Boste imeli pač 500 medicinskih sester namesto 700. Ne gre drugače.
Pintar: To je demagogija!
Štrukelj: Ja, pa povejte mi, kako boste to naredili?
Pintar: Jaz sem govoril … Ne zdravnika ne medicinske sestre.
Štrukelj: Državno upravo? Potem boste pa namesto treh okencev pač imeli odprtega enega.
/…/
Pintar: Ne govorim niti o snažilkah niti o medicinskih sestrah, ampak uprave so ratale nebulozne, predvsem pa govorim o ministrstvih. Verjemite mi, da to poznam …
Štrukelj: … tam pa kar naj počistijo …
Pintar: … po mojem mnenju bi bilo treba …
Štrukelj: … naj počistijo …
Pintar: … 30 odstotkov odpustiti, 10 pa nazaj sprejeti …
Štrukelj: … se strinjam. Od vsake oblasti ostane en kup ljudi in jih je zmeraj več in ne veš, kdo pije in kdo plača.
iz sinočnjih Trenj
Štrukelj: … se strinjam. Od vsake oblasti ostane en kup ljudi in jih je zmeraj več in ne veš, kdo pije in kdo plača.
TO JE SEVEDA ČISTA MANIPULACIJA. VSI PREKLETO DOBRO VEDO IN VEMO, KDO PLAČA. PLAČAMO DAVKOPLAČEVALCI, ki pa tudi natančno vemo, kdo pije NA NAŠ RAČUN.
Vojko,
bodi malo manj tendenciozen in bolj dosleden. Vizjakovih klobasarij sploh ne omenjaš.
Vizjaku pa naslednje: prvi dve leti mandata so bili vsega krivi prejšnji, zadnji dve leti se je sprenevedal in trosil prazne besede, sedaj pa si misli, da je bil kdove kaj. Očitno pa je “praznina vseh praznin in Janševo trobilo. Upam, da ne bo to spoznanje prepozno.
O sveta preproščina! O beda od bede! – celotna druščina v Trenjih!
Usnjarji, mojstrice in mojstri IUV imajo prav! Na vsak način je treba ohraniti to in takšno proizvodnjo izdelkov od surovine do končnega izdelka – z visoko dodano vrednostjo! Takšna proizvodnja je čedalje redkejša, namesto nje se uveljavlja štancanje posameznih delov za velike proizvajalce končnih izdelkov zunaj. Najbolj dragoceni pa so izdelki, ki v celoti nastajajo doma. Glede na izjemen položaj IUV v Evropi in svetu, jo je potrebno ohraniti, Kako? Če smo državljani solidarni ob nesrečah, je prav. A zakaj ne bi “pomagali” in “vložili” v nekaj, recimo v IUV neposredno, v tisto, kar nato raste in se razvija ter prinaša tako materialno dobrobit kot zadovoljstvo ljudi ob delu, ki ga radi opravljajo; ljudi, ki imajo znanje, ki se ga ne da pridobiti čez noč, ampak traja vsaj dve generaciji, da se ga obnovi, če je to sploh mogoče. Zakaj ne bi vsak državljan, ki ima prihodke, prispeval 100 eurov in manj na račun IUV in bi tako vsi skupaj zagotovili sredstva za ponoven zagon proizvodnje? Hkrati pa bi morala IUV domisliti nek proizvod, ki nima toliko dodane vrednosti, a je nujno potreben dnevno pri kakšni drugi proizvodnji ali v gospodinjstvih itd. – če vsega tega ne more uvideti ministrstvo za gospodarstvo oziroma finance? Halo!?, potem se državljani sami lotimo zadeve. Kakor kaže bo Zahod omejil uvoz cenenih tekstilnih izdelkov iz Kitajske in ostalih držav iz Azije; tudi potrošniki so doumeli, da je nakup cenene robe najdražji. Potem se bodo kupci znova odločali za kvaliteto, četudi za nekoliko dražje izdelke. IUV mora prenehati sopihati za modnimi trendi in naj se osredotoči na klasične, vrhunske kroje in kvaliteto. Vse to mora spremljati močna oglaševalska akcija in odprtje privlačnih trgovskih lokalov. Naj mojstri sami izberejo svoj menedžemnet, ki se bo z mojstri posvetoval; za vzgled naj si vzamejo svetovne kvalitetne firme usnjarske industrije, tiste, ki izdelujejo izdelke na svojih tleh!
@sstanislav tukaj je priložnost za gor postaviti “državno delnico”, čeprav je pot drugačna!
Po drugi plati pa je treba prav zato izplačati uslužbencem v javnem sektorju plače v dogovorjenih zneskih – hkrati “porezati” ven štrleče anomalije – ker je potrebno zagotoviti, da bo izdelke tako IUV, Peka, Beti, Mure itd. itd. nekdo, ki še ceni kvaliteto, lahko kupoval.
Ne pustimo se zapeljati demagogiji, ki jo prav dobro razumejo usnjarji IUV, in dopustiti, da država na neroden, drag in neučinkovit način posredno blaži agonijo, ki bo trajala, a ni potrebna. Prav osuplja vnema razdeljevanja socialnih pomoči in nadomestila za brezposelnost; načelno ni s tem nič narobe, a naredimo prej vse, da ne bodo ta gašenja bede sploh potrebna.
Naj tukaj opozorim na izredna prispevka o prav tej agoniji v tem gopodarskem sektorju z naslovom “DEPRESIJA – Novi val odpuščanjv tekstilni, oblačilni in usnjarskopredelovalni industriji” in “Namesto TOVARN stanovanja”, avtorice Maje Prijatelj v 01:POLETU, četrtek, 8. januarja 2009 – o tej agoniji in zločinskem početju mešetarjev s temi industrijami in zemljišči, na katerih stojijo ti obrati: v stečaj in tovarne tam podret’! zaradi visokih cen teh zemljišč s pomočjo naknadno in dogovorjenih namensko spremenjenih urbanističnih načrtov občin zaradi prodaje le-teh, zdaj po novem dragih zemljišč za gradnjo luksuznih stanovanj in hotelov – v katerih bodo strašili “duhovi” ali pa razni G.W. Bushi, dokler bo tu še košček raja … a potem ga ne bo več za nikogar! Pri tem se vsaj malo razumnemu človeku oglasi vprašanje, ali so res vse te tovarne za “odstrel” in z njimi delavi, ali pa je to le navidezen polažaj, zato, da bi mešetarji prišli poceni do dragih gradbenih zemljišč.
Ali lahko sploh kdo v tej državi ustavi ta – resničen -cunami? Ali se ministrstva za gospodarstvo in finance tega zavedata? Ker “prosti trg” in kapitalizem še kako zahtevata zdravo pamet in goljufija je goljufija v katerem koli sistemu, le da so načini goljufanja različni. A zdaj je, kot je videti, sezona odprtegga lova – goljufaj kolikor moreš, saj ti nihče pod soncem nič ne more! Potreben je uvid – zlasti politike – kako pomembno je ohranjati celotno proizvodnjo doma – selitev proizvodnje v kraje s ceneno delovno silo, ki je cenena zato, ker tam ni zgrajene infrastrukture – pomeni pokop tako za državo uvoznico dela, kot za državo, ki uporablja svojo ceneno delovno silo … Gonilo je pohlep in še pohlep. Če komu zvoni zaradi pohlepa, se vprašaj, ali ne zvoni tudi tebi? – a la Hemingway, seveda …
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Polet
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Polet