Matjaž Gantar o ločevanju na poštene in bavčarje

Zato je precej nenavadno, da si ob vsem tem ne želimo tudi čim več domačih uspešnih podjetij. In to brez tega, da jih ločujemo na poštene ter na Bavčarje in Šrote, in to vsaj toliko časa ne, dokler smo počaščeni, kadar nas obišče George Soros, ki ga je FBI skoraj aretiral, ko je s svojimi špekulacijami devalviral britanski funt in ob tem zaslužil milijardo dolarjev v gotovini, njegov ugled pa je bil v delu svetovne javnosti zaradi tega manjši, kot je Šrotov ali Bavčarjev pri nas.
/…/
Zato je treba ta trenutek kljub vsem lepotam odprtega, svobodnega liberalnega sveta, ki se bo brez dvoma vrnil v boljših časih, pobrskati po spominu, kako se operira z državo z vsemi podsistemi vred, malo bolj komandantsko. Kakorkoli se že sliši bogokletno, bi gospodje tipa Zemljarič v zdajšnjih razmerah ravnali bolj odločno in rutinirano.
Povedano na kratko in po domače: sposoditi si je treba malo bolj pogumne vsote denarja, saj je Slovenija dokaj konservativno zadolžena, podpreti je treba vsa podjetja, ki so sposobna biti mednarodno konkurenčna (in tu se strinjam, da je treba podpreti zgolj dobra podjetja), tako s posojili kot z lastniškimi vložki, pa tudi javna dela, denimo v obliki gradnje železniške infrastrukture, so dobrodošla.

Matjaž Gantar, direktor KD Group, v Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Matjaž Gantar o ločevanju na poštene in bavčarje”
  1. Andrej Poznič je rekel/rekla:

    Skratka, Matjaž Gantar, Zemljarič & Co so v dobrih starih časih veselo črpali kapital iz dobrih podjetij in si ga odnašali na varno v davčne oaze, potem (in zato) je prišla finančna kriza in z njo slabi časi, ko naj bi država ‘dobra’ podjetja spet napolnila s kapitalom, za njo pa se bodo nedvomno spet vrnili dobri časi z vsemi lepotami odprtega, svobodnega liberalnega sveta, ko bodo Matjaž Gantar, Zemljarič & Co zgodbo spet ponovili. Kaj pa če bi ti fantje za spremembo najprej izpraznili svoje račune in sami napolnili dobra in uspešna domača podjetja, v katerih imajo večinske deleže – saj, ko se vrnejo lepote odprtega, svobodnega itd. sveta, bodo ta podjetja spet nesla zlata jajca, in jih bodo Matjaž Gantar, Zemljarič & Co spet lahko odnašali na varno, ne? Ali pa morda Matjaž Gantar, Zemljarič & Co. ne verjamejo v lastne naložbene odločitve in po koprivah že ves čas mlatijo s tujim …?

  2. Anika - Ana M. Mayerhold je rekel/rekla:

    Nedavno je nek avtor v svojem eseju temeljito pojasnil, kako sta divji liberalizem/imperializem in marksizem, dve plati istega kovanca. In zdaj pravzaprav drsimo v prvega, čeprav je le-ta temeljil na derivatih šibkega filozofa K. Marxa, ki jih je “skomuniciral” prečastiti Friderick Engels že po M. smrti. Sicer pa …

    … Ron Paul stated the other day that the United States was borrowing $2 Billion Dollars a Day from CHINA. Think about this: CHINA HOLDS $400 TRILLION DOLLARS PLUS in Counterfeit CDO’S..and the US is borrowing on COUNTERFEIT CDO’S?

    Italy’s banks are already down over these Counterfeit CDO’S..recently exposing $410 Trillion Dollars in worthless paper?

    And now..these FOREIGN OWNED Banks are foreclosing on AMERICAN HOMES & FARMS AND BUSINESS’S LEFT RIGHT AND CENTER..?

    Congress and the Senate had best ‘GRAB HOLD OF THIS SITUATION AND FAST’ because THE BANKING GROUPS have found a LOOP HOLE in the IMMIGRATION LAWS and are getting OWNERSHIP of AMERICAN HOMES, FARMS, LANDS & BUSINESS..THROUGH “PREDATORY BANKING PROCESS”..and blaming the People for “loans they knew they could not repay.” …
    poročilo neznanega avtorja

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, petek, 20. marec 2009 

Da je prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina odstopil zaradi prodaje Marine Koper, se sliši kot šala. Angleška šala – nesramna, cinična in žaljiva. Sam sebi lahko Kosmina odstop razlaga kakor koli. Če se bo zato lažje pogledal v ogledalu, tudi s tem, da je to storil zaradi koprske marine. Samo javnosti naj to razlago prihrani, ker ni le podcenjevalna, ampak naravnost poniževalna. Zanj in za javnost! Ob 950 milijonih Istrabenzovih dolgov da je njegov prvi nadzornik odstopil zaradi – posla [...]

jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 

Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, “stabilizacija”, Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije.
Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka “petrodolarjev”. Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna [...]

darja, nedelja, 17. januar 2010 

»Predsednik ZDA je očitno razumel, da za to, kar bi bilo treba narediti, v kongresu ne bo mogel dobiti podpore. Poleg tega mora uresničiti druge obljube, kot sta zdravstvena reforma in pokojninsko zavarovanje. Zanj je pomembneje, da to uresniči, kot da bi se s kongresom sprl še zaradi finančnega nadzora. Če pa kongres ne ukrepa in v skladu s svojo tradicijo zagovarja nevmešavanje v gospodarstvo, v ZDA finančnega nadzora ni,« je nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt v pogovoru za tednik [...]

vojko, sobota, 13. junij 2009 

Če bi politika želela opraviti z večnim vtisom, občutkom javnosti o svoji umazanosti, (prikritem) zastopanju ekonomskih interesov sebe in drugih prijateljev, prislanjanja rilcev k oblastniškemu koritu, bi se po aferi Golobič moral sprožiti takojšnji refleks vseh najpomembnejših igralcev. In v imenu poštenosti in čistosti, o kateri so jih bila polna usta, bi, denimo, tudi za simbolne in očiščevalne učinke morali umakniti zaupnost s svojih premoženjskih kartonov, deponiranih pri Dragu Kosu. A nič! Taras Kermauner, avtor premisleka o trikotniku oblast-last-slast, je [...]

darja, torek, 1. september 2009 

Sedanja gospodarska kriza še zdaleč ni premagana, pa grozi že nov kolaps – dolarska kriza. Proračunski primanjkljaj je v ZDA v fiskalnem letu 2008/2009, ki se konča 30. septembra, dosegel 1,58 bilijona dolarjev (1,1 bilijona evrov), kar je 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda države. Z devalvacijo tečaja dolarja bi oblast v Washingtonu lahko poskušala zmanjšati dolg do upnikov v tujini. To bi povzročilo nov šok za svetovno gospodarstvo. V tem primeru bi morali Azija in Evropa zmanjšati svojo potrošnjo, svetovna [...]