Finančna kriza, zaradi katere imajo nove članice EU vse večje težave, vse bolj odraža pomanjkljivosti v institucionalni strukturi Evrope. Več let je gospodarska rast v novih članicah temeljila na velikem pritoku neposrednih tujih investicij, ki zdaj vse bolj usihajo. Nekatere nove članice, ki nimajo evra, imajo velike težave, a od politike prepočasi dobivajo odgovore. Krizni menedžment v evroobmočju je prav tako povzročil neželjene posledice in nove članice, ki nimajo evra, postavil v neenakopraven položaj. To so nezdrave razmere in brez odločnih ukrepov lahko v Evropi nastane nova politična in gospodarska razcepljenost, opozarjata izvedenca inštituta Bruegel Zsolt Darvas in Jean Pisani-Ferry.
In the short run, the ECB should provide temporary currency swaps to non euro-area new member states. It should also consider accepting non-euro denominated government bonds as eligible securities for its repurchase transactions. In the medium run, proper enforcement of the EU single market and competition rules will be of major importance in maintaining the integrity of the European single market and more effective surveillance is also needed. The EIB and the EBRD should also increase their lending to new member states. Countries in fixed exchange-rate systems in need of real exchange-rate adjustment should if possible build social consensus to cut nominal wages. More fundamentally, policy-makers in the euro area cannot afford to overlook the consequences of their actions for neighbouring countries.
Da bi razcep preprečili, bi se morala Evropska centralna banka (ECB) dogovoriti s centralnimi bankami novih članic, ki nimajo evra, za začasno zagotavljanje evrov, da bi preprečila padanje vrednosti njihovih valut. Pomagati bi jim morala enako, kot je oktobra pomagala danski centralni banki in je ameriški Fed pomagal 14 ameriškim bankam. ECB bi morala začasno sprejeti kot enakovredno jamstvo za svoje transakcije tudi obveznice, ki jih nove članice ne izdajo v evrih. Zahodnoevropske države in nadzorniki pa bi se morali ogibati ukrepom, ki bi povečali kreditni riziko bank v novih članicah bolj, kot gospodarske in finančne razmere to dopuščajo. Vlade v novih članicah pa bi morale zagotoviti ustrezne fiskalne spodbude, če jim proračun to omogoča, da bi preprečile zmanjšanje kreditiranja, svetujeta Zsolt Darvas in Jean Pisani-Ferry.




