Motivacija
Minister za šolstvo Igor Lukšič je že ugotovil, kako zapleten resor vodi. Srednješolci so povsem nemotivirani za učenje, tako da so tudi dobri učitelji povsem brez moči. Tu sta še pojma kot ‘širše okolje in drugi mehanizmi,’ s katerimi si ministrstvo tudi ne more kaj prida pomagati. Zato že nestrpno čakamo načina, s katerim se bo novi minister in njegovo ministrstvo lotilo prenove srednjega šolstva in mature. Ker je prejšnja vlada uvedla topel obrok v srednje šole, ga bo skušala nova priskrbeti še osnovnošolcem. Ker je Lukšič po uradni dolžnosti tudi minister za šport, se mora zdaj ukvarjati še z zahtevo olimpijskega prvaka Primoža Kozmusa, ki želi dosmrtno rento za vrhunske športnike, pri čemer ga podpira tudi sam predsednik države. Z odsluženimi vrhunskimi športniki bi bilo res treba nekaj narediti, vendar nihče ne ve, kaj.
Odposlanec
V kakšnih škripcih je posebni odposlanec Boruta Pahorja, smo lahko izvedeli iz pogovora Dimitrija Rupla za neodvisni politični tednik Reporter. Ko je sprejel ponujeni položaj, je sicer prispeval k temu, da je škandal z neimenovanjem veleposlanikov izginil pod preprogo, vendar je s tem herojskim aktom preprečil mnogo večjo nevarnost: poskus discipliniranja predsednika vlade. Kdo skuša demokratično izvoljenega predsednika vlade disciplinirati, si lahko mislimo: temne sile kontinuitete, ki nenehno delujejo iz ozadja. Ni čudno, da se je ustrašil celo Dimitrij Rupel. ‘Vendar je vprašanje, kaj lahko posameznik stori, če je v javnosti vse hujša in hujša gonja, ki jo povzročajo stranke vladajoče koalicije. Najprej diskvalifikacija, potem likvidacija. Moram priznati, da sem se skoraj začel resno bati,’ pravi posebni odposlanec, ki predsedniku države noče nič slabega, medtem ko on njemu onemogoča opravljanje poklica. Ne boste verjeli, vendar je res: Dimitrija Rupla je pred pristankom na ponujeni položaj posebnega odposlanca obšlo nekaj, kar bi bilo lahko podobno tistemu, kar poznamo pod pojmom moralni dvom. Naj sodeluje v Pahorjevem kabinetu? Grozno! Iz zagate se je skušal skobacati tako, da je za nasvet vprašal Janeza Janšo. Ta mu je, kot je povedal za Žurnal 24, novi položaj, ki je le osebna degradacija (kolikor je to pri Dimitriju Ruplu sploh mogoče), odsvetoval, tako da se je Rupel pred odločitvijo znašel še v hujših težavah. Kako se je odločil, je znano.
Končno – Zdi se, da je predsednik Danilo Türk le doumel, kako si za malo denarja in z nekaj dobre volje ter pravim tajmingom zagotoviti široko podporo slovenskih državljanov. Takoj po novem letu je izpeljal državniški obisk tistih, ki so tudi med prazniki skrbeli za soljudi. V kabinetu so izbrali slovenske reševalce in gasilce, lahko pa bi tudi številne druge, ki so na delovnih mestih tudi med prazniki. Predsednik države jih je v soju žarometov na vsa usta hvalil. Saj ne, da si tega ne bi zaslužili, vendar se zdi malce neokusno, ko predsednik ocenjuje njihovo ‘visoko profesionalnost,’ kot da bi bil kakšen bivši reševalec. Lepo, da se je z reševalci pogovarjal o času za uspešno izpeljavo intervencije in o opremljenosti njihovih vozil, še spodbudnejša je njegova obljuba o tem, da jim bo pomagal pri selitvi v nove prostore. Stara tramvajska remiza se res ne zdi najbolj primerna. Zdaj bomo samo še počakali, da bomo videli, kako.
Diktatura
Poslanska skupina SDS zahteva nujno sejo kolegija predsednika državnega zbora, saj opažajo kršitve poslovnika, ki ovirajo delo visokega zbora, kot ta organ rad imenuje premier Borut Pahor. Največja opozicijska stranka opaža tako samovoljo predsednika parlamenta kot predsednika zunanjepolitičnega odbora Iva Vajgla. Celo zakonodajno-pravna služba visokega zbora je ugotovila, da je bila zahteva poslank in poslancev SDS in SLS po izredni seji o predlogu novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb povsem utemeljena, a Gantar seje ni sklical. Predsednik visokega zbora mora namreč sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Prav tako ni bilo nujne seje odbora za zunanjo politiko, ki so jo zahtevale poslanske skupine SDS, SLS in SNS, da bi obravnavali napoved o izplačilu odškodnin tako imenovanim izbrisanim, ki jo je izrekel predsednik tega odbora Ivo Vajgl. Borut Pahor pa kar vztrajno ponavlja, kako ga zanima mnenje opozicije.
Vinjeta 2009
Na avtomobilskih steklih imamo zdaj na slabo odstranjenih lanskih vinjetah že nalepljene letošnje. Dars je decembra prodal približno 250 tisoč letnih vinjet, s katerimi občasni uporabniki slovenskih avtocest plačujejo cestnino tistim, ki so veliko na cestah. O uvedbi kratkotrajnejših vinjet, ki jih zahteva EU, nova oblast še ni povedala nič konkretnega, pač pa naj bi rešitev poiskala tako imenovana medresorska skupina. Družba za avtoceste je s cestnino dobila več kot 200 milijonov evrov, s katerimi bo država lahko odplačala letošnje dolgove za gradnjo avtocest.
