« prejšnji članki
naslednji članki »
Vlado Miheljak o izbrisanih, džamiji in Jezuščku
vojko, sreda, 24. december 2008 
Če bo vlada po dolgem maratonu dveh ustavnih presoj, prepirov, konfliktov začela na novo ugotavljati, kaj se je "zgodilo z izbrisanimi", potem je tudi jasno, kaj pomeni Pahorjeva krilatica "izvršiti odločbo ustavnega sodišča na primeren način". Namreč, primeren način bi smel biti samo tisti, ki ga je naložilo ustavno sodišče. In pika. Na to temo ne more biti variacij. Še zlasti ne "individualne presoje", ki si jo je izmislil Janša in jo zdaj ponavlja Pahor. /.../ Praktično nobena stranka ni brez politika, ki o džamiji ne bi govoril neumnosti. Spomnite se samo kandidatov na ž [...]
Janez Janša o svojem nasvetu Dimitriju Ruplu
vojko, sreda, 24. december 2008 
Sprašujem se, kakšen bi bil odziv, če bi v mandatu naše vlade za predsednika uprave NLB imenovali enega od poslancev vladnih strank. Veselinovič bi moral sedeti v DZ, vendar se je mandatu odpovedal. Kandidiral je na listi LDS. Če bi mi na čelo uprave največje banke v naši vladi imenovali politika, bi bil silen vihar. Pri Ruplu pa ni šlo za imenovanje. Uradniška mesta niso mesta, na katera se imenuje. Tu se ljudi zaposli ali prezaposli. /.../ /Rupel me je/ Obvestil /me je/ o ponudbi. Povedal sem mu svoje mnenje. Po mojem mnenju taka funkcija ni nekaj, kar bi bilo primerno za nekoga, [...]
Igor Masten o toksičnosti kreditov za menedžerske odkupe
vojko, sreda, 24. december 2008 
Kljub razmeroma majhni količini so zaradi velikega finančnega vzvoda sanje naših menedžerjev postale za banke močno strupene, v povezavi z odvisnostjo od zadolževanja v tujini pa celo eksplozivne. Samo zaradi ameriške finančne krize bi moral biti kreditni krč v Sloveniji precej manjši kot v državah, katerih banke so bile tam najbolj izpostavljene. Sesutje finančnih konstrukcij menedžerskih odkupov pa je naredilo kreditni krč v Sloveniji povsem primerljiv. Če želimo ali ne, to je popotnica, s katero vstopamo v leto 2009. Finančna kriza se je v svetu pretvorila v gospodarsko. [...]
Boštjan Aver in Uroš Rotnik, če ne vesta, na potezi sta!
vojko, torek, 23. december 2008 
Veste, kaj imajo skupnega dr. Boštjan Aver, Roman Dobnikar, mag. Klemen Ferjančič, Uroš Glavan, Ciril Pucko, Milan Petek, Branimir Štrukelj, dr. Boris Gaberščik in Jani Kavtičnik? To, da jih je vlada 10. decembra imenovala v nadzorni svet Kada, s prvoimenovanim kot predsednikom. In kaj imajo skupnega Uroš Rotnik, mag. Miha Ažman, mag. Igor Janez Zajec, mag. Mateja Tomin Vučković, Aleksander Mervar, Stane Seničar in Bojan Dejak? To, da jih je vlada na isti seji imenovala v upravni odbor Soda, s prvoimenovanim kot predsednikom. Oba državna sklada, še vedno pomembna solastnika v š [...]
Paul Krugman o življenju brez balonov
darja, torek, 23. december 2008 
Ne glede na to, kaj bo naredila nova administracija, bodo ZDA več mesecev ali celo eno leto v gospodarskem peklu. Razmere bi se morale izboljšati, ko bo začel učinkovati program za spodbude gospodarstvu, ki ga pripravlja nov predsednik Barack Obama. Proti koncu leta 2009 bi se gospodarstvo moralo stabilizirati, zato je letošnji Nobelov nagrajenec Paul Krugman za leto 2010 že optimističen, piše v svoji kolumni v IHT, ki je evropska izdaja New York Timesa. But what comes after that? Right now everyone is talking about, say, two years of economic stimulus - which makes sense as a [...]
Koliko zaposlenih bo treba odpustiti na RTV SLO?
vojko, torek, 23. december 2008 
Borut Pahor: V tem zavodu /RTV SLO/ je zaposlenih ..., koliko natančno, da se ne bom zmotil ..., 2000 in ...? Rajko Gerič: 2136. Pahor: 2136 ljudi. iz sinočnjega pogovora s predsednikom vlade na RTV SLO *** Generalni direktor avstrijske javne radiotelevizije ORF Alexander Wrabetz je nedavno napovedal, da bo treba do leta 2012 število zaposlenih s sedanjih približno 3500 zmanjšati za več kot tretjino oziroma 1000 - na 2500. V nasprotnem primeru da bo ORF leta 2013 imela več kot 100 milijonov evrov izgube. Zaradi tega, napovedane zamrznitve plač in odprodaje določenega dela premož [...]
Božo Jašovič o državnih obveznicah in posegu BS
vojko, torek, 23. december 2008 
Država je želela že decembra izdati za milijardo evrov obveznic, pa trenutek očitno ni bil dobro izbran. Konec leta se bančne knjige zapirajo in ni več prostora za kakšno nenačrtovano zadolžitev. Saj to ne drži le za našo državo. Nemčija je komaj zbrala sedem milijard evrov z izdajo dveletnih obveznic; in ne pozabite, to je referenčna obveznica, po kateri merimo donose vsi drugi. Razmere na finančnih trgih so težke. Pričakujemo, da bo po novem letu vendarle drugače in bodo lahko tako država kot banke pridobile posojila. Res pa tudi to ni stoodstotno gotovo, kajti vse [...]
Količina naložb v izobraževanje manj pomembna od kakovosti
darja, torek, 23. december 2008 
Izobraževanje in vlaganje v ljudi bo moralo biti ključna naloga članic EU v prihodnjih desetih letih. Pri tem je treba zagotoviti kakovostno izobraževanje mladih, saj ljudje takrat pridobijo večino znanj. Izkušnje kažejo, da je sprotno ali vseživljenjsko učenje zelo dobrodošel cilj, toda dejansko pomaga le redkim, ki so se pripravljeni izobraževati tudi potem, ko se že zaposlijo. Na mlade, ki so še v šolah, se je treba osredotočiti zato, ker bodo delavci v prihodnosti. Visoko izobražene ljudi in znanstvenike, ki jih bodo delodajalci potrebovali v prihodnjem desetletju (2010- [...]
Herman Rigelnik o dobrih posojilojemalcih
vojko, ponedeljek, 22. december 2008 
O fenomenu bank in likvidnosti se po mojem mnenju pri nas razmišlja malo preveč poenostavljeno. Banko potrebujem zato, da me podpira pri financiranju posla, ne pa zato, da mi bo pomagala ohranjati likvidnost pri padanju posla. To ni dobro razmišljanje. Banke seveda analizirajo podjetja in če ugotavljajo, da podjetje ne dela dobro in da ni bonitetno primerno, ne odobravajo novih posojil. /.../ Kolikor vem, so bilance naših bank dobre, vprašanje pa je, koliko so banke izpostavljene s posojili slabim podjetjem. Ključno vprašanje je, ali so takšni posojilojemalci s posli, ki jih sklepajo, [...]
Actimel ali navadni jogurt? Kaj smejo trditi oglasi
darja, ponedeljek, 22. december 2008 
Kdor hoče ostati zdrav, mora piti actimel, potrošnikom z reklamnimi spoti sporoča francoska nadnacionalka Danone. Čeprav v tem probiotičnem napitku ni tako rekoč nič več koristnih snovi kot v navadnem jogurtu, vseeno prinaša proizvajalcu ogromno denarja, ugotavljajo v Spieglu. Reklamo, kako da actimel pomaga povečati odpornost organizma, lahko zelo pogosto vidimo tudi na slovenskih televizijskih postajah. Za reklamno kampanjo v Nemčiji je Danone po Spieglovih podatkih letos od januarja do oktobra porabil 50 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Toda [...]
Primer Veselinovič ali Zakaj Borut Pahor potrebuje čudež
vojko, ponedeljek, 22. december 2008 
Predsedniki strank po volitvah poskrbijo najprej zase, potem za najbližje, kasneje za člane stranke in nazadnje za ljudstvo, ki jih je izvolilo, je v enem od povolilnih aforizmov v začetku oktobra zapisal Draško Veselinovič, poslanski kandidat LDS, predsednik uprave Deželne banke in novoimenovani predsednik uprave NLB. Teden ali dva kasneje, ko so bila koalicijska pogajanja na vrhuncu, je v dnevniku (za Sobotno prilogo Dela) Veselinovič izrazil prepričanje, da bo 'dolgoročno prava tista politika, ki se je ne bo preveč opazilo in ne bo toliko v ospredju', ob opombi, da v pogajanjih [...]
Je socializem še relevanten?
darja, ponedeljek, 22. december 2008 
Da je tradicionalna levica tako neaktivna sredi sedanje gospodarske krize, je več kot čudno. Namesto da bi zacvetala ob vnovičnih dvomih v kapitalizem, so socialistične stranke v Evropi zamudile priložnost, da bi pridobile politične koristi. Celo več, tam, kjer so na oblasti, recimo v Španiji, so zelo nepriljubljene, v časopisu Guardian ugotavlja francoski filozof in ekonomist Guy Sorman, tam, kjer so v opoziciji, kot v Franciji in Italiji, pa so razklane, enako velja tudi za nemške socialdemokrate, čeprav so v vladni koaliciji. Tudi švedski socialdemokrati, ki niso na oblasti, so [...]
Tine Hribar o slabi vesti Zahoda in post(a)teistični dobi
vojko, nedelja, 21. december 2008 
Poglejmo 20. stoletje. Res je bilo ogromno izkoriščanja po vsem svetu, od ljudi do narave. Vendar je svetovno prebivalstvo kljub temu naraslo od 1 milijarde na začetku do 6 milijard ob koncu stoletja, zdaj pa se bližamo že 7 milijardam. Od kod ta nenadna množica ljudi? Če je za vse tegobe sveta kriv kapitalizem, če naj bi bila zahodna civilizacija na globalni ravni tako rekoč morilska in nasploh uničevalska, od kod potem takšna rast? Ni, če vse skupaj pogledamo natančneje, za takšen razvoj najbolj zaslužen prav Zahod? Brez njegove tehnologije in medicine bi človeštvo v vseh [...]
Vmesno poročilo od 15. do 20. decembra
milan, nedelja, 21. december 2008 
Cunami Končno smo izvedeli, kdo za hrbtom premiera Boruta Pahorja ustvarja kadrovski cunami. To so Gregor Golobič, Tone Rop in Milan Cvikl, je povedal razrešeni direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar. Zdaj je tudi znano, kako nastaja kadrovski cunami: Golobič najprej v koaliciji z vetom izsili pristanek, Rop gre potem z novimi kadri na kosilo, Cvikl pa poskrbi za njihovo nastavitev. V SDS so prepričani, da ima posebno listo za odstrel, njihov števec kadrovskih zamenjav pa trenutno kaže številko 25. To, kar smo videli do sedaj, ni še nič. Udarni val menda šele prihaja. [...]
Janez Potočnik o potrošnji in trajnostnem razvoju
vojko, nedelja, 21. december 2008 
Današnji razmislek in ukrepi morajo zato biti namenjeni konkurenčni strukturi gospodarstva prihodnosti – strukturi, ki bo ob reševanju akutnih gospodarskih problemov upoštevala vse tiste nujne strukturne spremembe, ki bodo preprečile drugačno krizo v prihodnosti. Namenjen mora biti tudi uveljavljanju sprememb, za katere smo zadnja leta počasi in strpno nabirali soglasje. Ni torej pomembno le splošno spodbujanje potrošnje, pomembno je tudi, kakšno potrošnjo spodbujamo. Niso torej pomembni le ukrepi, ki bodo na primer zagotovili potrebna finančna sredstva, potrebne so tudi jasne [...]
Varčne sijalke ne spadajo v gospodinjske odpadke
darja, nedelja, 21. december 2008 
So varčne sijalke res ustrezno nadomestilo za klasično žarnico, ki je od septembra 2012 v EU ne bo več dovoljeno prodajati? Je odločitev o ukinitvi prodaje res ekološka ali gre zgolj za učinkovito lobiranje proizvajalcev varčnih sijalk, glede na to, da te sijalke vsebujejo živo srebro, ki je zelo strupeno za zdravje ljudi? Zakaj ob kampanjah za zamenjavo klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami nihče ne opozarja, da varčne sijalke res uporabijo manj energije, ker pa enako kot včasih termometri vsebujejo živo srebro, jih je po koncu življenjske dobe treba vrniti prodajalcu, ki [...]
« prejšnji članki
naslednji članki »