Božo Jašovič o državnih obveznicah in posegu BS

Država je želela že decembra izdati za milijardo evrov obveznic, pa trenutek očitno ni bil dobro izbran. Konec leta se bančne knjige zapirajo in ni več prostora za kakšno nenačrtovano zadolžitev. Saj to ne drži le za našo državo. Nemčija je komaj zbrala sedem milijard evrov z izdajo dveletnih obveznic; in ne pozabite, to je referenčna obveznica, po kateri merimo donose vsi drugi.
Razmere na finančnih trgih so težke. Pričakujemo, da bo po novem letu vendarle drugače in bodo lahko tako država kot banke pridobile posojila. Res pa tudi to ni stoodstotno gotovo, kajti vse preostale finančne omejitve, ki jih imajo banke pri svojem poslovanju, se z novim letom ne bodo veliko spremenile.
/…/
V Sloveniji imamo več kot 20 bank in vsaka ima svojo skadenco zapadlosti. Gotovo konec leta zapade kakšna obveznost, toda najpomembnejše obveznosti bodo zapadale v prvem in drugem četrtletju prihodnjega leta. Bankam bo v prihodnjem letu skupno zapadlo za slabih sedem milijard evrov obveznosti do tujine. Konec tega leta ni posebej velikih zapadlih obveznosti do tujih posojil.
/…/
Predvidoma v začetku prihodnjega leta bomo lahko povedali, kolikšen del svojih sredstev lahko BS vloži v domačih bankah. Za investicije doma bi lahko porabili le razpoložljivi denarni tok.

Božo Jašovič, član svet Banke Slovenije, v Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 29. maj 2009 

Medtem ko se politiki prevolilno prerekajo o uvedbi tedenskih in mesečnih vinjet, je državna avtocestna družba Dars objavila podatke o dolgu na zadnji dan aprila letos, ki ga mora vrniti z denarjem, ki ga pobere z vinjetami in cestnino, ki jo plačajo prevozniki za tovorna vozila. Konec aprila je zadolženost Darsa (glavnice brez obresti) znašala nekaj manj kot 2,8 milijarde evrov. To pomeni, da je v prvih štirih mesecih letos črpal za 100 milijonov evrov novih kreditov. Ni pa (še) [...]

vojko, ponedeljek, 7. september 2009 

Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer – v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same [...]

vojko, torek, 2. marec 2010 

Država se je z letošnjim proračunom namenila pobrati za dobrih sedem milijard evrov davkov in prispevkov. To je slabe pol milijarde več kot lani, dobre pol milijarde evrov manj kot v rekordnem letu 2008 in nekako toliko kot leta 2007. Januarja letos je v proračun iz tega vira prišlo manj kot pol milijarde evrov, torej približno 7 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov. Moralo bi jih kakšnih 9 odstotkov, kajti januar je (ob aprilu, juliju in oktobru) mesec, ko davkarija poleg ‘rednih’ [...]

darja, torek, 12. januar 2010 

Bruto zunanji dolg Slovenije je konec oktobra lani po podatkih banke Slovenije znašal 40 milijard evrov. Hrvaški zunanji dolg je konec septembra lani po podatkih hrvaške centralne banke znašal slabih 43 milijard evrov, samo avgusta in septembra se je povečal za 1 milijardo evrov. Zunanji dolg Srbije je po podatkih srbske centralne banke konec novembra lani znašal 22 milijard evrov. Samo te tri države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, so skupaj dolžne več kot 100 milijard evrov.
Dolg nekdanje [...]

vojko, sreda, 10. februar 2010 

Analiza gibanja slovenskih obrestnih mer za nova posojila podjetjem v letu 2009 razkriva, da so naše banke glede na povprečje evrskega območja obdržale oderuško visoke obrestne mere za nova posojila podjetjem.
Ker so obresti za posojila podjetjem glavni vir bančnih prihodkov, se odpira vprašanje, zakaj naše banke v nasprotju z evrskim območjem v minulem letu niso znižale obrestnih mer za nova posojila podjetjem?
/…/
Lanska eksplozivna rast bančnih stroškov oslabitev in rezervacij je povezana predvsem s hitro rastjo bančnih izgub zaradi naraščanja slabih [...]