O fenomenu bank in likvidnosti se po mojem mnenju pri nas razmišlja malo preveč poenostavljeno. Banko potrebujem zato, da me podpira pri financiranju posla, ne pa zato, da mi bo pomagala ohranjati likvidnost pri padanju posla. To ni dobro razmišljanje. Banke seveda analizirajo podjetja in če ugotavljajo, da podjetje ne dela dobro in da ni bonitetno primerno, ne odobravajo novih posojil.
/…/
Kolikor vem, so bilance naših bank dobre, vprašanje pa je, koliko so banke izpostavljene s posojili slabim podjetjem. Ključno vprašanje je, ali so takšni posojilojemalci s posli, ki jih sklepajo, sposobni generirati finančne tokove, da bodo lahko odplačevali obresti oziroma anuitete. Če je tako, potem kontaminiranosti ni, če pa velja nasprotno, kar nedvomno tudi delno obstaja, pa je to za banke tvegano.
/…/
Z vstopom Proteja v lastniško strukturo ACH je družba dobila dodatno poslovno stabilnost. Protej je največji lastnik ACH in menedžerji, ki so družbeniki, bodo nedvomno morali delati dolgoročno v dobro družb. Protej bi po mojem mnenju storil največjo napako, če bi izčrpaval ACH. Kakršnega koli razmišljanja v tej smeri ne odobravam in ga ne bom nikoli podprl.
/…/
Lastni vložek družbenikov Proteja je bil že v osnovi precej velik. Doslej je Protej izpolnjeval vse svoje obveznosti do posojilodajalcev in tako bo tudi v prihodnje. Dividendna politika pa je s strateškim načrtom definirana za prihodnjih pet let.
/…/
Menedžerski odkup ni moj odkup, odločitev za menedžerski prevzem je sprejel Protej in njegovih 48 družbenikov in družba Protej bo morala v takih ali drugačnih gospodarskih razmerah zagotavljati vračilo posojil.
Herman Rigelnik, direktor ACH in solastnik Proteja, za Delo FT
...
Se bom odzval, ko bodo o Rigelniku pisali tako kot o Bavčarju!