V Španiji študenti že nekaj tednov protestirajo proti bolonjski reformi, tudi študenti v Italiji, na Finskem in Hrvaškem tej reformi močno nasprotujejo, ker po njihovem mnenju omogoča komercializacijo javnih univerz in uvaja anglosaksonski sistem visokošolskega izobraževanja, piše EUobserver. Na evropski komisiji pojasnjujejo, da je namen bolonjske reforme omogočiti medsebojno priznavanje študijskih programov, ki bo omogočilo večjo izmenjavo študentov in profesorjev med univerzami v različnih državah. Nedavna raziskava Erasmus Student Network je pokazala, da zdaj domače fakultete le 58 odstotkom študentov, ki gredo študirat v tujino v okviru programa za izmenjavo študentov Erasmus Mundus, priznajo vse izpite, ki jih opravijo v tujini. Bolonjski proces naj bi s sistemom kreditnih točk ta problem odpravil.
The heart of the process is twofold: the development of a system of credits for both academic learning, and the design of a common degree structure for university education. A similar mechanism is also under way for vocational training – the Copenhagen Process.
Študenti pa opozarjajo, da ta razlaga ustreza politikom, ki to reformo uvajajo na podlagi medvladnih spoazumov, za katere so se dogovorili brez študentov. Španske študente posebej skrbi možnost, da podjetja lahko financirajo posamezne študijske programe, kar po njihovih besedah vodi do komercializacije javnih univerz. Bojijo se tudi, da zaradi povečanja števila ur predavanj in preveranj znanja ob študiju ne bodo več mogli delati, zato jim bo zmanjkalo za preživetje, saj je štipendij premalo, posojil za študij pa nimajo na voljo. Prav tako jih moti, da bodo z bolonjsko reformo pridobili magistrski naziv z enako stopnjo študija, kot zdaj pridobijo univerzitetno diplomo.
Na probleme pri uvajanju bolonjske reforme je letos aprila opozorila tudi Študentska organizacija Slovenije.
