(Chicago) Tribune – prvi veliki časopisni založnik v stečaju

Pod težo približno 13 milijard dolarjev dolgov se je včeraj zlomil Tribune, eden največjih ameriških časopisnih založnikov. Pod njegovo streho med drugim izhaja osem večjih dnevnikov (med njimi Los Angeles Times in Chicago Tribune) in vrsta lokalnih časopisov, v lasti pa ima tudi precej lokalnih televizijskih postaj. Zaradi prevzemov ob ‘nepravem času’, padajočih naklad in usihajočih oglasov je bil medijski koncern iz Obamovega ‘domačega’ mesta že nekaj let v težavah, finančna kriza pa ga je navzlic različnim in čedalje bolj drastičnim varčevalnim ukrepom dokončno pritisnila ob zid oziroma povzročila ‘popoln orkan‘, kakor je dejal njegov predsednik Sam Zell. Postopek po znanem 11. poglavju zakona o stečajih naj bi Tribune omogočil premor, zmanjšanje obveznosti, prestrukturiranje in – preživetje.

That process culminated in Zell taking the company private last December in a debt-laden transaction, which exposed the Chicago Tribune parent, a longtime pillar of the city’s business and civic life, to fierce economic forces it couldn’t weather.
Zell said plummeting advertising revenue during the past year left him with little choice but to seek the shelter of bankruptcy court.
“This filing is all about relieving the pressure on the company from too much debt,” Zell said, adding that he hoped the company could emerge from the Chapter 11 process stronger and more competitive.
The trouble at Zell’s Tribune Co. was hardly unexpected. Experts have warned since the going-private transaction was made public in April 2007 that the billionaire was piling too much debt on a company facing declining revenue.
Despite investing only $315 million in equity, Zell got the deal done and asserted he could make it pay off.
“This is a great challenge. It’s a great opportunity,” he said at the time. Acknowledging the crucial role of managing Tribune Co.’s massive debt load he said, “The chief operating officer in charge of debt reduction will be yours truly.”
On Monday, Zell said he hoped the filing would allow the company to operate normally. But he offered scant hope to the holders of the company’s $13 billion in debt, and others questioned the future of the employee stock ownership trust he used to finance the deal.

Po ocenah poznavalcev panoge so zaradi kreditnih bremen v precejšnjih finančnih težavah tudi nekateri drugi veliki ameriški časopisni koncerni, med njimi New York Times. Tam se po nekaterih poročilih menda zaradi likvidnostnih težav ukvarjajo z mislijo, da bi prodali svoj novi sedež (in v njem potem prostore najeli), ki ga je zasnoval Renzo Piano. S še nedokončano stolpnico je sicer že zavarovana ena izmed kreditnih linij NYT.

Hm, bilo bi zanimivo slišati, kaj bi v zvezi s tem dejal nobelovec in NY Timesov kolumnist Paul Krugman. Gre tudi tukaj za strukturni problem panoge, kakor v primeru ameriške avtomobilske industrije, zaradi česar je pravzaprav škoda denarja za pomoč? Ali pa je časopisna industrija, po finančnih razsežnostih in številu zaposlenih oziroma ‘odvisnih’ manjši problem od avtomobilske, upoštevaje ‘eksternalije’ pa morda (najmanj) primerljiva z njo, vendarle ‘nekaj drugega’? Ali pa to niti tako niti drugače sploh ni pomembno?

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “(Chicago) Tribune – prvi veliki časopisni založnik v stečaju”
  1. benjamin je rekel/rekla:

    Mislim, da je Chicago Tribune ameriški časopis z najdaljšim neprekinjenim obdobjem izhajanja

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, petek, 27. november 2009 

Ali uvesti poseben davek za preprečevanje finančnih špekulacij? Da, pravijo visoki uradniki v Veliki Britaniji, ki nadzirajo finančno središče City v Londonu, ki je eden od največjih svetovnih bančnih centrov. Tisti, ki se s tem predlogom strinjajo, imajo prav, v svoji kolumni v New York Timesu piše nobelovec Paul Krugman. V Evropi je predlog o uvedbi davka na finančne transakcije v razpravi že od avgusta, ko ga je predlagal britanski regulator finančnih trgov Adair Turner kot orodje za preprečevanje “socialno [...]

darja, torek, 1. september 2009 

Sedanja gospodarska kriza še zdaleč ni premagana, pa grozi že nov kolaps – dolarska kriza. Proračunski primanjkljaj je v ZDA v fiskalnem letu 2008/2009, ki se konča 30. septembra, dosegel 1,58 bilijona dolarjev (1,1 bilijona evrov), kar je 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda države. Z devalvacijo tečaja dolarja bi oblast v Washingtonu lahko poskušala zmanjšati dolg do upnikov v tujini. To bi povzročilo nov šok za svetovno gospodarstvo. V tem primeru bi morali Azija in Evropa zmanjšati svojo potrošnjo, svetovna [...]

darja, torek, 17. marec 2009 

“Zaskrbljen sem zaradi Evrope. Dejansko sem zaskrbljen zaradi celotnega sveta – ni varnih nebes, kamor bi se bilo mogoče zateči pred globalno gospodarsko nevihto. Toda razmere v Evropi me skrbijo celo bolj kot v Ameriki,” je v svoji kolumni v NY Timesu pred razpravo na konferenci o konkurenčnosti v industriji v Bruslju napisal nobelovec Paul Krugman.
Just to be clear, I’m not about to rehash the standard American complaint that Europe’s taxes are too high and its benefits too generous. Big [...]

vojko, sreda, 15. april 2009 

And taken together, these actions are starting to generate signs of economic progress.
/…/
This is all welcome and encouraging news, but it does not mean that hard times are over. 2009 will continue to be a difficult year for America’s economy. The severity of this recession will cause more job loss, more foreclosures, and more pain before it ends. The market will continue to rise and fall. Credit is still not flowing nearly as easily as it should. The process for [...]

darja, ponedeljek, 12. oktober 2009 

Potem, ko so države porabile veliko denarja za pomoč bankam in gospodarstvu zaradi finančne in gospodarske krize, bodo kmalu morale odločiti o ukinitvi teh izrednih ukrepov. Vprašanje je, ali je treba izhodne strategije koordinirati. Izvedenec bruseljskega inštituta Center za ekonomske in politične študije (CEPS) Paul De Grauwe ugotavlja, da bi koordinacija ukinitve fiskalnih spodbud imela šibke učinke, predvsem pa bi bila težka, ker so razmere v državah zelo različne. Potebna pa je dobra in učinkovita koordinacija centralnih bank pri sprejemanju [...]