Pivovarni Laško in Union ter Infond Holding in Radenska so torej objavili poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup nekaj manj kot dveh milijonov delnic (oziroma slabo polovico) Mercatorja. Kaj ta poziv dela za mednarodnega (razen tega, da je v Sloveniji objavljen tudi v angleščini), mi ni jasno (še svetovalec je slovenski), prav tako iz njega nisem uspel razbrati, da bi si prodajalci kot kupca želeli trgovsko verigo. Oboje so v Laškem pred mesecem dni napovedali. Je pa iz razpisa razvidno, da prodajalcev razmere na delniškem in finančnem trgu ne skrbijo oziroma, da ne pričakujejo nadaljnjega padanja borznih tečajev, še posebej ne vrednosti Mercatorjeve delnice, pa tudi ne dodatnega zategovanja kreditnega primeža. Ponudbe bodo namreč zbirali do 2. februarja prihodnje leto, nato med ustreznimi ‘neobveznimi’ interesenti izbrali tiste, ki jim bodo omogočili skrbni pregled Mercatorja, nato bodo pričakovali zavezujoče ponudbe (v roku, ki bo naknadno določen) in potem se bodo s ponudniki pogajali še o končni ceni in drugih terms of agreement.
V času od napovedi do objave poziva, torej mesecu dni, je Mercatorjeva delnica padla za petino, z 213 na 165 evrov, in tako se je tržna kapitalizacija Mercatorja s približno 790 zmanjšala na 620 milijonov evrov. Laški delež je po petkovi borzni ceni torej vreden nekako 300 milijonov evrov.Verjetnost, da bo njegova vrednost (oziroma vrednost Mercatorja) nekaj tednov ali celo mesecev še padala, ni majhna in prosto po guvernerju Banke Slovenije bo priložnost za ‘dobre nakupe’ čedalje večja.
Mislim na priložnost za Pivovarno Laško: tako poceni kot ‘zdaj’ s prevzemno ponudbo za Mercator (ki bi jo morali že davno dati) niso še imeli priložnosti ‘priti skozi’ in če nimajo finančnih težav je pravzaprav nerazumljivo, zakaj je ne oddajo. V ‘drugi polovici’ Mercatorjevih lastnikov je večina takšnih, ki z verjetnostjo, ki meji na gotovost, ne bi prodali svojih deležev; ‘terorja’ nadzornikov trga bi se prodajalci iz uvoda lahko otresli morda že z manj kot 100 milijoni evrov (kar je približno pol toliko, kot so jih v zadnjem mesecu dni izgubili).

vir: ljse.si
Raztegnjeni časovni okvir laškega poziva (z njegovo ‘mednarodnostjo’ vred) in dejstvo, da nikjer v pozivu ni izrecno omenjeno, da gre za prodajo deleža v svežnju oziroma ‘enem kosu’ kažeta oziroma potrjujeta dvom, ki se je pojavil že ob sami napovedi. Prodaja oziroma ‘prodajanje’ je mišljeno kot pridobivanje časa in ‘testiranje’ javnosti in vlade. Naslednjih nekaj mesecev naj bi vsi malce počakali, predvsem UVK in ATVP s svojimi postopki in kaznimi, banke pa s svojimi terjatvami, saj vendar prodajamo, to pa zahteva nekaj časa, a na koncu ne bomo več v prekršku in zamudi. V teh nekaj mesecih do pomladi bo, tako rekoč morajo upati v Laškem, morda popustil tudi kreditni primež oziroma finančna stiska, nemara pa se bo vendarle dalo kaj dogovoriti tudi s politiko. Recimo, da država kupi (vsaj) toliko Mercatorja, kolikor ga prodajalcem ‘maha’ čez 24,99 odstotka.
V Laškem na izviren način dokazujejo, da je čas res denar.






Načrt Laščanov zaenkrat dobro deluje, vključno z današnjimi novicami o relativno smešno nizki skupni globi za 4 laške firme (pol milijona evrov), ki jo je zaračunala ATVP. Seveda v primerjavi z vso premoženjsko koristjo, ki so si jo Boško in njegovi pajdaši pridobili na račun malih delničarjev, ki prevzemne ponudbe niso dočakali.