Davkoplačevalci tega nikakor ne bodo poplačali. Se pa postavlja vprašanje, kaj se zgodi, če posojilojemalci ne bi mogli poplačati kreditov, ki so jih banke odobrile za menedžerske prevzeme. Oba veva, za katere primere gre. Vemo, da imajo banke zastavljene vrednostne papirje za ta posojila. Zdaj so ti vrednostni papirji vredni bistveno manj kot tedaj, ko je bilo posojilo odobreno. A po informacijah, ki jih imam, so bili vrednostni papirji tedaj vredni precej več kot odobrena posojila. Ali je tako še danes ali ne – teh podatkov za zdaj nimam. /…/ Kar zadeva davkoplačevalce in pokrivanje izgub: za popolnoma zasebne banke, ki so tudi kreditirale te prevzeme – ne bom jih omenjal, vemo, katere so –, absolutno ne moremo reči, da bo davkoplačevalec plačeval morebitne izgube ali manjši dobiček takih bank. Pri bankah v deloma državni lasti, ki so tudi vključene v tako kreditiranje, pa lahko govorimo o možni izgubi za davkoplačevalca. Vendar ne tako, da bi morali povečati davke, temveč da bo državni proračun dobil manj dobička od bančnih dividend, ker bodo banke imele manjše dobičke. Tako da posredno lahko govorimo o tem. Opozoriti pa moram na že večkrat javno izraženo stališče Banke Slovenije, tudi v komunikaciji s preteklo vlado. Preseneča nas namreč, da so take posle odobrili ravno nadzorni sveti bank v državni lasti. Na to smo opozorili, o tem imamo dokaze, in če bo potrebno, jih bomo tudi podali.
/…/
V Banki Slovenije smo razpravljali, ali lahko dobimo več vpliva tudi pri izbiri nadzornih svetov. Zdaj lahko le izražamo mnenje, ne moremo pa vplivati na to, kakšne nadzornike imenujejo lastniki. Smo pa uvedli prakso, da nadzorni svet občasno pokličemo na pogovor. Predstavimo jim naše videnje njihovih nalog in njihovega delovanja, opozorimo jih, da so odgovorni za premoženje in da pričakujemo, da odločajo v skladu z vsemi informacijami, ki jih imajo. Če nadzorniki niso dovolj kompetentni, včasih tudi ne znajo vprašati. In to nas vsaj pri državnih bankah še vedno bremeni, tega problema nismo rešili. Upamo, da bo v prihodnje politika – če bo država ostala lastnik v teh bankah – v nadzorne svete imenovala kompetentne ljudi. Kot primer naj povem, da smo nejevoljni, da se nadzorni svet največje ljubljanske banke v časih krize ne seznanja tekoče z delovanjem banke in se ne sestaja tako, kot bi se moral. Nadzorni svet ne obvladuje delovanja banke in ni seznanjen z njim, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo. Lahko bi povedal konkretna imena, pa jih ne bom.
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, v Sobotni prilogi Dela
Vsaj en pove kakor je…
Nadzorni svet ne obvladuje delovanja banke in ni seznanjen z njim, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo.
In ker je lastnik NLB država, bi morala vlada kaj glede tega narediti.
In če so se krediti dajali za “tajkunske” prevzeme, je lastnik to odobril, zakaj gonja Janše proti tajkunom… saj jim je on sam kot vodja vlade to omogočil.
Nadzorni svet
Predsednik:
Igor Marinšek
Mobitel, d. d., Ljubljana
Namestnik predsednika:
mag. Peter Ješovnik
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Ljubljana
Člani:
Katja Božič
Ministrstvo za finance RS
mag. Iztok Bricl
Žito Ljubljana
Riet Docx
KBC Bank NV, Bruselj
John Arthur Hollows
KBC Bank NV, Bruselj
Marko Rus
A &C Rus Consulenza Srl, Torino
Darko Tisaj
Argon d. o. o.
Jan Vanhavel
KBC Bank NV, Bruselj