Slovenija mora ukrepati hitreje kot ukrepa. Sicer pa mislim, da ukrepa v pravi smeri vendar mora ukrepati hitreje. V enaki meri mora ukrepati tudi nekoliko bolj velikopotezno kot to počne sedaj. Kar je do neke mere razumljivo saj imamo zelo omejen čas od prevzema odgovornosti za vodenje Vlade.
Mislim, da v nekem smislu, z vašo privolitvijo gospod predsednik, ravnamo prav, ko torej prosimo ta cenjeni odbor da da mnenja, ki so morda drugačna od teh, ki so v uredbi. Zakaj se mi zdi to še posebej dragoceno? Uredba je podzakonski akt, ki regulira nekatera pravila, ki so bila na splošno sprejeta z zakonom, ki ga je sprejel ta državni zbor in v procesu sprejemanja tega zakona so bila izražena nekatera mnenja ali pa nekateri pomisleki o tem kako se bo ta zakon implementiral. Jaz bi si zelo želel da ne bi bilo nobenih pomislekov glede tega, da so pravila jasna, da so transparentna in da so seveda prava. Tista, ki jih je imel zakonodajalec, to ste vi, v mislih ko je zakon tudi sprejemal.
Borut Pahor, predsednik vlade, med sejo državnozborskega odbora za finance

Rad bi opozoril, da bodo to mnenja, ki bodo zapisana v magnetogramu in bo seveda Vlada upoštevala ali ne. Torej mi nimamo pristojnosti, da bi sprejemali sklepe in kar koli ali zahtevali ali pa predlagali ob tej uredbi. Torej predlagam da zdaj naredim takšen krog naših mnenj in stališč in seveda predlagam Vladi, da nas natančno posluša.
Anton Rop, predsednik državnozborskega odbora za finance, med sejo odbora

Jaz “rešpektiram” odgovornost in težino problematike. Vendar, če nam je bilo, ne zamerit, na nek način vzeta ustavna pravica odločati o zadolžitvi in jamstvih, zdaj pa nas nekdo vabi iz takšnega ali drugačnega razloga, da bi svetovali. Če je potreben posvet, potem bi bilo potrebno sklicati posvet. Ne pa sejo za katero mislim, da na Poslovniku nima nobenega mesta. Gre za jasne odgovornosti med izvršilno vejo oblasti, ni treba biti pravnik in med zakonodajno in to se ni možno na tak način mešati. Ker tej hiši je na nek način bila odvzeta pristojnost in odgovornost odgovorno odločati o zadolžitvah in jamstvih. Ne vem s kakšno logiko je potem pričakovati, da bi ta hiša lahko kaj pametnega, pod narekovajem, svetovala za uredbo.
Vili Trofenik, poslanec Zares, med sejo državnozborskega odbora za finance

Nenazadnje ta odločitev je bila sprejeta na osnovi pisma predsednika Državnega zbora in predloga, da se odločimo in da sprejmem to odločitev za ta sestanek. Jaz menim, da ta odbora lahko obravnava informacije o stanju na posameznih področjih. Ne nazadnje v Poslovniku za delovna telesa v 32. členu piše, da se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, potem pa vejica, in za pripravo odločitev in tako naprej. Jaz razumem, da v tem primeru gre za spremljanje stanja na posameznem področju. Mi smo v tem času v posebnih okoliščinah. Takšnega stanja kot je sedaj, v zadnjih stotih letih ni bilo in več kot upravičeno in utemeljeno je, da ta odbor, da poslanke in poslanci tudi spremljamo posamezna področja in da smo sproti informirani. Torej jaz razumem, da tukaj ne gre za običajno uredbo, da ne gre za običajno proceduro, ampak gre za ukrepe, ki so enkratni, ki so na nek način zgodovinski in prav je, da smo sproti obveščeni o tem kaj Vlada pripravlja.
/…/
Seveda je pa stvar Vlade ali se bo v nadaljevanju odločila, da bo v tistih primerih, ko bo izdala neka velika poroštva bankam in kjer bo dejansko davkoplačevalce izpostavila, seveda zato tudi neke omejitve v teh kreditnih inštitucijah sprejela. Govorim seveda o dividendah, o nagradah, o sejninah in tako naprej.
To bi se mi zdelo smiselno, zato sem tudi želel dopolniti to tvoje stališče in upam, da bo ta razmislek Vlada še naredila. Morda bi veljalo narediti razmislek tudi pri namenih, za katere se bodo uporabila kreditna sredstva, ki bodo pridobljena na osnovi izdanih poroštev. O tem bi morda lahko nekatere omejitve naredili tudi na osnovi nekih pomislekov, ki se v javnosti pojavljajo. Na primer z menedžerskimi odkupi in tako naprej. Jaz si seveda ne predstavljam, da bi iz naslova tega šli in kreditirali menedžerske odkupe. To je popolnoma jasno. Ampak morda bi takšno omejitev lahko noter dali in še eno razmišljanje je.
Anton Rop

Želja Vlade je iskrena, mi se ne želimo, kljub temu da želimo hiteti, zaleteti s slabimi odločitvami, predvsem pa takšnimi ki bi pri tem obsegu denarja s katerim reguliramo zbujali v javnosti vtis, da gre v napačne roke. Mora iti v prave roke, v roke za katere je imel namen zakonodajalec.
Tako da bi rad rekel, poglejmo kakšne bodo danes izkušnje, se bom še posvetoval s predsednikom Državnega zbora, če bomo dobili kašne druge poti za konzultacije jih bomo izvedli. Moram reči, da si osebno prizadevam, da bi tudi čim prej prišli do ene infrastrukture tistega kar smo nekako vsi skupaj imenovali partnerstvo za razvoj.
Borut Pahor

Saj gre bolj za, bi rekel pedagoško normo in jaz sem prepričan, da se da v uredbo jasno zapisati, da v noben primeru odkup terjatev ne more iti iz naslova odkupa terjatev za menedžerske odkupe.
To je potrebno eksplicitno zapisati, eksplicitno seveda odločitev sprejeti in jaz sem prepričan, da je podobno stališče tudi Vlade. Torej, če je takšno stališče Vlade, jaz sem prepričan, da je takšno, potem bo takšno omejitev tudi sledila in do tega ne bomo mogli priti, bo pa to omogočalo Vladi, da bo prišla z ukrepi, ki bodo primerljivi z ostalimi državami.
/…/
Zato bi bilo moje priporočilo naj se Vlada ne izgublja v množici majhnih ukrepov vsakega ministrstva in vsakega direktorata. Tako kot jaz zdaj vidim je ena ključnih nevarnosti, da se bo razpršil obseg ukrepov, da bo neka množica ukrepov, ki ne bo prijela. Zdaj morajo ukrepi prijeti. Banke morajo dobiti sredstva in podjetja in posebej bi jaz položil na dušo slovenski vladi to kar delajo tudi druge vlade in so že naredile, posebne pakete za drobno gospodarstvo, to pomeni “small bussineses” in “middle bussineses” namreč kaj se dogaja? Ko se banke napolnijo z denarjem in kreditnim potencialom najprej svoje najboljše komitente poštimajo, torej najprej za njih poskrbijo. In majhni ostanejo zadaj in ne morejo priti v prvi fazi do teh sredstev in začenja se izguba delovnih mest na področju drobnega gospodarstva.
Anton Rop

Še enkrat poudarjam, brez vsakršne zlobe ampak če je že ta posvet naj bo posvet. Nobene varovalke, ki bi pomagala ne preseči te meje, ki so jih finančne institucije, vzemite poročilo Banke Slovenije iz maja letošnjega leta, navedle predstavniku Banke Slovenije čeprav so se od seje do seje menjavali, bom malo zloben da ne bi prišlo do zadrege pri odgovorih, to smo nekateri “pogruntali”, vsakokrat je bil drugi predstavnik Banke Slovenije. /…/ V uredbi nikjer ni, jaz je ne vidim, se opravičujem kot laik, nobene varovalke kako se boste zavarovali med to nedefinirano ali pa zabrisano mejo.
Vili Trofenik

Poglejte, jaz nisem ne finančni strokovnjak, nisem ne pravnik sem pa predsednik Vlade in odgovoren za nekatere temeljne odločitve, ki jih sprejemamo. Zato sem tukaj, da povem, da je politična volja jasna. Če in kolikor je mogoče v pravnem redu, tudi v tej uredbi, doseči to razlikovanje o katerem je govoril poslanec Trofenik ali skrb, ki jo je izrekel poslanec Černač, prosim, dajte mi na razpolago predloge, jaz pa jih bom z avtoriteto predsednika Vlade tudi poskusil uveljaviti, če le obstoji zakonska podlaga za to in so pravila zato toliko bolj jasnejša. Za to smo tukaj, bodimo odkriti, to je razlog za današnje srečanje, ker imamo isti namen. In zdaj še lahko povečamo korake, ki nas bodo zavarovali pri tem, da si bomo čez leto ali dve očitali da česa nismo storili.
Borut Pahor

Jaz seveda odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za finance in monetarno politiko se je seznanil s predlogom uredbe o merilih in pogojih za izdajo poroštev po 86. členu zakona o javnih financah. Lahko dam to na glasovanje.
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Ne.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
Anton Rop na koncu seje državnozborskega odbora za finance